Tiskane izdaje
Meje med Čilem, Bolivijo in Perujem v tretji tretjini 19. stoletja še niso bile popolnoma določene, sporna pa je bila predvsem z minerali bogata puščava Atacama ob tihomorski obali Južne Amerike, za katero sta se potegovala Čile in Bolivija. Regija je bila sicer del Bolivije, vendar je Čile s sporazumom dobil pravico do dela izvoznih davščin na njene minerale. Bolivijo je to sčasoma začelo motiti, poleg tega pa se je bala tudi čilske okupacije pokrajine, kjer je rudarsko industrijo obvladoval čilski kapital.
Za regijo se je zanimal še Peru, kar je prililo olja na ogenj perujsko-čilskemu rivalstvu za nadzor nad tihomorsko obalo. Peru je leta 1873 z Bolivijo sklenil tajno pogodbo, po kateri sta si državi zagotovili medsebojno mejo, izboljšali pa so se tudi odnosi med Čilom in Bolivijo.
Sloge je bilo konec leta 1878, ko je Bolivija kljub protestom poskušala močneje obdavčiti čilska podjetja, potem pa zagrozila z njihovim podržavljenjem. Čilska vojska je 14. februarja 1879 zasedla bolivijsko obmorsko mesto Antofagasto, potem pa je Bolivija Čilu napovedala vojno in pozvala Peru na pomoč.
Čile je v začetku aprila napovedal vojno obema, z lahkoto zasedel obalno območje Bolivije in napadel močnejši Peru. S pomorskima zmagama pri Iquiqueju maja 1879 in Angamosu oktobra 1879 je dobil pod nadzor morske pristope k Peruju in si zagotovil status pomorske sile, potem pa je njegova vojska vkorakala v Peru. Do januarja 1881 je bila v čilskih rokah tudi perujska prestolnica Lima. Perujski odpor se je nadaljeval še tri leta, končno pa sta konec oktobra 1883 obe državi v Anconu podpisali sporazum, po katerem je Čilu pripadla perujska pokrajina Tarapaca. Čile je za deset let zasedel tudi pokrajini Tacna in Arica, vendar ju je dejansko obdržal do leta 1929, ko je Peruju vrnil le Tacno, za Arico pa izplačal odškodnino.
Med vojno je Peru izgubil tisoče ljudi in veliko ozemlja, poleg tega pa ga je zajela tudi sedemmesečna državljanska vojna, po kateri je več desetletij gospodarsko nazadoval. Leta 1884 je s sporazumom med Bolivijo in Čilom zadnjemu pripadla vsa bolivijska obala, Čile pa je Boliviji zagotovil prost prehod blaga skozi njegova pristanišča. Pridobivanje naravnih nitratov je po razvoju proizvodnje sintetičnih postalo nesmiselno, zato pa je regija še vedno eno največjih svetovnih nahajališč bakra.
Dogodki na današnji dan:
1602 Rodil se je Francesco Cavalli, najpomembnejši italijanski operni skladatelj sredine 17. stoletja (umrl 1676).
1869 Rodil se je slovenski zgodovinar Josip Gruden, ki se je ukvarjal z zgodovino oglejskega patriarhata, reformacije in protireformacije ter napisal prvi del Zgodovine slovenskega naroda, ki jo je dokončal Josip Mal (umrl 1922).
1918 V Rusiji so izpeljali koledarsko reformo in julijanski koledar zamenjali z gregorijanskim. Enaintridesetemu decembru 1917 je v Rusiji sledil 14. februar 1918.
1933 Izšla je prva številka literarne revije Sodobnost.
1992 Ruska federacija je priznala samostojnost Slovenije.
