Tiskane izdaje
Za pokristjanjenje podonavskih Slovanov ter verski in kulturni razvoj vseh Slovanov sta veliko storila brata Ciril in Metod, oba izredna učenjaka, teologa in jezikoslovca, ki sta si za delovanje med Slovani prislužila naziv slovanska apostola.
Leta 862 je velikomoravski knez Rastislav prosil oblasti v Carigradu, naj mu pošljejo misijonarje, da bi po njegovi državi širili krščanstvo. Bizantinski cesar Mihael III. in patriarh Fotij sta se odločila za ugledna misijonarja Cirila in Metoda in brata sta se leta 863 odpravila na misijo med Slovani. Za liturgični jezik sta izbrala slovanščino.
Ciril, ki se je odlikoval po učenosti in govorniškem daru, je še pred odhodom na grški osnovi sestavil prvo slovansko abecedo, glagolico, in začel prevajati zbirko evangelijev. Pri tem je uporabil govorico makedonskih Slovanov, ki je tako postala prvi slovanski knjižni jezik »starocerkvenoslovanščina«.
Na Moravskem sta z gibčnejšim načinom dela vzhodne krščanske cerkve trčila ob okornejši način dela zahodne, ki so ga pri svojem delu uveljavljali frankovski misijonarji. Leta 867 sta Ciril in Metod sprejela povabilo papeža Nikolaja I., naj prideta v Rim. Tam sta naslednje leto zagovarjala svoja stališča v njunem sporu s salzburškim in passavskim nadškofom. Novi papež Hadrijan II. se je postavil na njuno stran in formalno potrdil slovansko liturgijo ter Metoda po Cirilovi smrti 14. februarja 869 poslal nazaj med Slovane kot svojega legata in sirmijskega nadškofa.
Metodova cerkvena pokrajina je obsegala celotno Moravsko. Po smrti Rastislava njegovemu nečaku in nasledniku Svetopolku ni uspelo podpreti Metoda, zato je nemška duhovščina proti njemu leta 870 sprožila nasilni sodni proces in ga zaprla. V ječi je ostal, dokler ga ni ukazal izpustiti papež Janez VIII., ki je leta 880 znova potrdil uporabo slovanskega jezika. Metod je poskušal utrditi svoj položaj tudi z obiskom Carigrada leta 882.
Slovanska liturgija se je na Moravskem ohranila le do Metodove smrti aprila 884, ko je papež Štefan V. v zahodni cerkvi prepovedal njeno uporabo, Metodov naslednik Wiching pa je učence Cirila in Metoda izgnal a svojega območja.
Dogodki na današnji dan:
1779 V bitki s havajskimi domačini je bil ubit britanski pomorščak in raziskovalec James Cook (rojen 1728).
1869 Rodil se je slovenski zgodovinar Josip Gruden, ki se je ukvarjal z zgodovino oglejskega patriarhata, reformacije in protireformacije ter napisal prvi del Zgodovine slovenskega naroda, ki jo je dokončal Josip Mal (umrl 1922).
1918 V Rusiji so izvedli koledarsko reformo in julijanski koledar zamenjali z gregorijanskim. 31. decembru 1917 je v Rusiji sledil 14. februar 1918.
1925 Umrl je francoski pisatelj, kritik in urednik Jacques Riviere, gonilna sila intelektualnega življenja v Franciji v obdobju takoj po prvi svetovni vojni (rojen 1886).
1989 Iranski ajatola Homeini je zaradi romana Satanski stihi izrekel fatvo nad britanskim pisateljem indijskega rodu Salmanom Rushdiejem.
