14. januar

Josip Broz - Tito je leta 1953 bil izvoljen za predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator in absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske, in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti.

Josip Broz se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javeršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, v Sisku se jeizučil za ključavničarja. V Zagrebu se je zaposlil kot kovinarski delavec in se vključil v Socialnodemokratsko stranko Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, Češki, Nemčiji in Avstriji.

Ob izbruhu 1. svetovne vojne so ga poslali na srbsko fronto, dve leti kasneje so ga premestili na rusko fronto, kjer je bil istega leta na Karpatih ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v boljševiških demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel leninizem in leta 1920 v Omsku postal član Jugoslovanskega odseka Ruske komunistične partije (boljševikov).

1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in začel uporabljati vzdevek Tito. 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti nacistom. Med leti 1941 in 1945 je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od 1945 in 1953 je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi FLRJ. 1948 se je sprl s Stalinom glede Informbiroja, kar je privedlo do razkola med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem je v zgodnjih 60.ustanovil Gibanje neuvrščenih. V zadnjem desetletju pred smrtjo je trpel za Parkinsonovo boleznijo, hudo sladkorno boleznijo, imel težave s kožno pigmentacijo (možen začetek kožnega raka).

4. maja 1980 (to je uradni datum, ki je po vsej verjetnosti politično določen; Tito naj bi umrl že nekaj dni prej) je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo). Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu - Tito«, zavzeli so se torej za ohranitev starega sistema.

Dogodki na današnji dan:

1235 Umrl je prvi nadškof (arhiepiskop) Srbske pravoslavne cerkve Sava Nemanjić, najmlajši sin Štefana Nemanjića (rojen 1174).

1526 Habsburški cesar Karel V. je v Madridu izsilil od svojega ujetnika, francoskega kralja Franca I. , nikoli ratificirano pogodbo, po kateri bi Francija prepustila Habsburgom posestva v Italiji, Flandriji, Tournaiju in Artoisu. Franc I. je moral še obljubiti, da bo dal Karlu za ženo svojo sestro. A takoj, ko so ga izpustili, je pogodbo razveljavil.

1818 Rodil se je »oče« finskega zgodovinskega romana Zacharias Topelius, čigar v švedskem jeziku napisane knjige veljajo za klasična dela finske narodne književnosti (umrl 1898).

1875 Rodil se je nemški zdravnik, teolog, glasbenik in filozof Albert Schweitzer, ki je velik del življenja posvetil zdravljenju ljudi v ekvatorialni Afriki (umrl 1965).

1951 Teolog Basilios je postal prvi abuna (primas etiopske cerkve) etiopskega rodu. Od četrtega stoletja so to cerkev vodili egiptovski abune, ki jih je imenoval koptski patriarh v Aleksandriji. Ko se je leta 1959 etiopska cerkev dokončno osamosvojila, je Basilios postal njen prvi patriarh.

1957 V Hollywoodu je umrl ameriški filmski igralec Humphrey Bogart (rojen 1899).