Tiskane izdaje
14. julija 1920 je na Dunaju umrl avstrijski zgodovinar Heinrich Friedjung, ki je svoje študije rad kombiniral s pristnim zanimanjem za pangermansko politično ideologijo.
Rodil se je na Moravskem, študiral pa je v Pragi, Berlinu in Dunaju. V letih 1871–1875 je obiskoval inštitut za avstrijske historične raziskave in poučeval na dunajski trgovski akademiji. Zagovarjal je tesne gospodarske in družbene povezave med Avstrijo in Nemčijo, slovanskim in madžarskim nacionalističnim gibanjem v Avstro-Ogrski pa ni bil naklonjen. Poleg tega si je prizadeval za centralizirano in liberalno vlado. Zaradi takih pogledov, ki jih je leta 1877 pojasnil v razpravi Sporazum z Madžarsko, so ga 1879. odpustili s trgovske akademije.
Nato se je zaposlil kot novinar in se povezal z avstrijskim nacionalističnim skrajnežem in ustanoviteljem pangermanske stranke Georgom von Schönererjem. Pozneje sta se razšla predvsem zaradi Schönererjevega antisemitizma, saj je bil Friedjung po rodu Jud. Friedjung je nadaljeval tudi svoje delo na področju zgodovine – njegova najpomembnejša knjiga je bila Boj za prevlado v Nemčiji.
Med bosansko krizo leta 1909 je objavil članek, ki ga je zasnoval na dokumentih, ki jih je pripravilo avstrijsko zunanje ministrstvo in v njih voditelje srbsko-hrvaškega gibanja obtožilo izdajstva. Možje, ki jih je napadel, so ga tožili in med procesom je bilo dokazano, da so dokumenti ponarejeni. Friedjung jih je sicer uporabil v veri, da dela prav, vendar ni preveril njihove verodostojnosti. Zaradi tega sojenja je precej trpel tudi njegov ugled zgodovinarja.
Dogodki na današnji dan:
1789 V Parizu se je začela velika francoska revolucija.
1862 Na Dunaju se je rodil avstrijski slikar Gustav Klimt, utemeljitelj slikarske šole, ki je postala znana kot dunajska secesija (umrl 1918).
1865 Odprava, ki jo je vodil britanski raziskovalec Edward Whymper, je opravila prvi vzpon na Matterhorn.
1889 V Parizu je bila ustanovljena druga internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank.
1889 Rodil se je hrvaški fašistični politik in vodja marionetne Neodvisne države Hrvaške Ante Pavelić (umrl 1959).
1910 Umrl je plesalec in koreograf Marius Petipa, ki je močno vplival na razvoj sodobnega in klasičnega baleta v Rusiji (rojen 1818).
1912 Rodila se je slovenska pisateljica Mira Mihelič (umrla 1985).
1959 ZDA so splavile prvo bojno ladjo s pogonom na jedrsko energijo, križarko Long Beach.
1961 Papež Janez XXIII. je objavil socialno okrožnico Mater et Magistra (Mati in učiteljica), v kateri je razpravljal o velikih razlikah med bogatimi in revnimi.
1965 Vesoljska sonda Mariner 4 je poslala na Zemljo prve fotografije Marsove površine.
