Tiskane izdaje
14. junija 1992 se je v Rio de Janeiru končala konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju, imenovana tudi vrh Zemlje, ki naj bi težnje po hitrem gospodarskem razvoju uskladila s prizadevanjem za varovanje okolja.
Vrh Zemlje je bil največje srečanje voditeljev vlad in držav z vsega sveta. Na njem so se zbrali predstavniki 178 držav, ki so se s sporazumi načeloma zavezali k prizadevanju za gospodarski razvoj na način, s katerim bi ohranili naravno okolje in neobnovljive surovine. V dokumentih, ki so jih podpisali, so udeleženke prevzele različne naloge. Konvencija o biološki raznolikosti jih je obvezala, da morajo izdelati sezname rastlin in divjih živali ter na svojem ozemlju zavarovati ogrožene vrste. Podpisana je bila tudi okvirna konvencija o podnebnih spremembah ali konvencija o globalnem segrevanju, zavezujoča pogodba, ki je od držav zahtevala zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, metana in drugih toplogrednih plinov, za katere strokovnjaki domnevajo, da povzročajo globalno segrevanje zemeljskega ozračja.
A konvencija vendarle ne določa natančnih meril za zmanjšanje izpustov. Deklaracija o okolju in razvoju, imenovana tudi deklaracija iz Ria, je zbrala 27 široko zasnovanih in nezavezujočih načel razvoja, ki bi bil prijazen do okolja. Agenda 21 je začrtala globalne strategije za čiščenje okolja in spodbujanje do njega prijaznega razvoja. Izjava o načelih gozdov želi ohranjati hitro izginjajoče deževne pragozdove. To je nezavezujoča izjava, ki državam zgolj priporoča, naj nadzorujejo vpliv razvoja na svoje gozdove in si prizadevajo omejiti škodo.
Zemeljski vrh so močno ovirala nasprotja med bogatimi, razvitimi in industrializiranimi severnimi državami (Evropa in Severna Amerika) ter revnimi državami v razvoju z južne polovice planeta (Afrika, Latinska Amerika, Srednji vzhod in deli Azije). Zadnje na splošno niso bile navdušene nad oviranjem njihovega gospodarskega razvoja z okoljevarstvenimi zahtevami, ki jih postavljajo bogate države. V zameno so zahtevale pomoč razvitih, ki naj bi jim pomagala k vzpostavitvi do okolja prijaznega gospodarstva.
811 Cesar Karel Veliki je potrdil Dravo za mejno reko med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom.
1763 Rodil se je italijanski operni in liturgični skladatelj nemškega rodu Johannes Simon Mayr, eden prvih skladateljev, ki so uporabljali orkestralno tehniko crescendo, ki jo je sicer proslavil Rossini (umrl 1845).
1798 Rodil se je češki zgodovinar in politik František Palacký, utemeljitelj modernega češkega zgodovinopisja in zagovornik avstro-slavističnega koncepta ureditve Avstrije (umrl 1876).
1811 Rodila se je ameriška pisateljica Harriet Beecher Stowe, znana predvsem po romanu Koča strica Toma, v katerem opisuje življenje črnskih sužnjev na jugu ZDA (umrla 1896).
1903 Umrl je nemški anatom Karl Gegenbauer, ki je dokazal, da je s primerjalno anatomijo mogoče priti do pomembnih dokazov za evolucijsko teorijo (rojen 1826).
1940 Nemške čete so vkorakale v Pariz.
