Tiskane izdaje
Ljubljana - V španski državljanski vojni 1936–39 so se na republikanski strani bojevale proti nacionalističnim silam skupine tujih prostovoljcev – mednarodne brigade. Tako so se imenovale, ker so njihovi člani prihajali kar iz petdesetih držav. Novačila, organizirala in usmerjala jih je Komunistična internacionala, Kominterna, s sedežem v Parizu. Veliko jih je bilo komunistov že takrat, ko so odšli v vojno, še več pa se jih je pridružilo komunistični partiji, ko so se bojevali v Španiji. Največja posamezna skupina pripadnikov nekega naroda so bili Francozi, veliko prostovoljcev pa je prišlo tudi iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Italije, ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Kanade, Madžarske in Belgije.
Prva skupina 500 pripadnikov mednarodnih brigad je 14. oktobra 1936 prišla v španski Albacete. Ko so prispeli še drugi rekruti in sovjetsko orožje, so brigade postavili pod vodstvo predstavnikov Kominterne. V Španiji se je bojevalo sedem mednarodnih brigad, ki so bile po narodnosti njihovih pripadnikov razdeljene v bataljone. Med njimi so bili francosko-belgijski bataljon pariške komune, ameriški bataljon Abrahama Lincolna, britanski bataljon. Iz Jugoslavije je prišlo več kot 1200 prostovoljcev, od tega 254 Slovencev. Skupaj je bilo prostovoljcev približno 60 tisoč, med njimi tudi nekaj žensk.
Mednarodne brigade so se v letih 1936–38 učinkovito bojevale na republikanski strani. Njihovo organizacijo so posnemale tudi enote španske republikanske vojske. Leta 1937 se je zmanjšalo število prostovoljcev, ki so prihajali iz tujine, veliko pa jih je padlo ali dezertiralo, zato so začeli novačiti borce tudi med španskimi komunisti.
Mednarodne brigade so uradno odšle iz Španije konec leta 1938, ko je Sovjetska zveza začela umikati podporo španski republiki. Nazadnje so sodelovale v bitki pri reki Ebro, 15. novembra 1938 pa so Španci prostovoljcem v Barceloni priredili poslovilno parado.
Dogodki na današnji dan:
1809 Napoleon je s posebnim dekretom ustanovil Ilirske province, ki so obsegale slovensko Primorje, Kranjsko, zahodno Koroško, Hrvaško na desnem bregu Save, beneško Istro, Dalmacijo in Boko Kotorsko ter nekdanjo Dubrovniško republiko.
1841 Rodil se je japonski državnik Košaku Ito Hirobumi, ki je odigral ključno vlogo pri ustvarjanju sodobne Japonske (umrl 1909).
1846 Rodil se je avstrijski politik poljskega rodu grof Kazimir Felix Badeni, ki je kot ministrski predsednik avstrijske polovice dvojne monarhije zagovarjal politiko sprave s slovanskim nacionalizmom, vendar so ga pri tem onemogočili nemški nacionalisti (umrl 1909).
1874 Rodil se je nemški fotograf Hugo Erfurth, ki je zaslovel s portreti umetnikov, intelektualcev in drugih znamenitih osebnosti dvajsetih let dvajsetega stoletja (umrl 1948).
1947 Ameriški preizkusni pilot Charles Chuck Yeager je z raketnim letalom Bell X-1 prvič prebil zvočni zid.
