15. december

Na današnji dan leta 1859 se je rodil poljski zdravnik in okultist Ludwik Lejzer Zamenhof, ustvarjalec mednarodnega jezika esperanta.

Objavljeno
14. december 2006 23.01
Posodobljeno
14. december 2006 19.07
Ludwik Lejzer Zamenhof
15. decembra 1859 se je rodil poljski zdravnik in okultist Ludwik Lejzer Zamenhof, ustvarjalec mednarodnega jezika esperanta. Že doma se je naučil ruščino, poljščino in jidiš, pozneje še francoščino, latinščino, hebrejščino, grščino in angleščino, zanimale so ga tudi italijanščina, španščina in litovščina.

Po rodu je bil Jud, njegova družina pa je živela v Białystoku na poljsko-ruski meji. Tam je bilo takrat veliko rasne in nacionalne nestrpnosti med Rusi, Poljaki, Nemci in Judi, ki so govorili jidiš. Ker so bili eden glavnih razlogov za nerazumevanje različni jeziki etničnih skupin, se je Zamenhof že v zgodnji mladosti zavezal širjenju strpnosti med ljudmi, in sicer z mednarodnim jezikom. Pod psevdonimom Doktor Esperanto ga je razvijal več let in ga 1887. končno predstavil v učbeniku Lingvo Internacia (Mednarodni jezik). Po sebi ga je poimenoval esperanto.

V naslednjih letih ga je še izpopolnjeval in 1889. je izšla tudi prva revija v esperantu. Svoje privržence je organiziral v formalno društvo leta 1893. Takrat je imel že veliko jezikoslovnega znanja in izkušenj, zato je esperanto preskusil še v težjih okoliščinah. Vanj je prevedel vrsto književnih del, med katerimi so bili Sveto pismo Stare zaveze, Shakespearov Hamlet, Andersenove pravljice ter Molierove, Goethejeve in Gogoljeve igre. Na prvem mednarodnem kongresu esperantistov v Boulognu v Franciji leta 1905 in na drugih letnih kongresih po Evropi je imel več odmevnih predavanj o svojem jeziku, ko pa so mu leta 1912 v Krakovu ponudili vodstvo esperantističnega gibanja, ga je zavrnil.

Dogodki na današnji dan:

37 Rodil se je rimski cesar Neron. V prvih letih njegove vladavine je Rim doživljal obdobje rasti, po smrti njegove matere Agripine leta 59 pa se je prelevil v krutega tirana. Po požigu Rima je ukazal prvo veliko preganjanje kristjanov. Ko je bil po nalogu senata aretiran, je naredil samomor (umrl 68).

1230
Umrl je češki kralj Otakar I., ki je Češki zagotovil neodvisnost od nemškega kralja, svoji dinastiji Přemysl pa dedne pravice do češke krone (rojen 1155).

1785 V Idriji se je rodila Napoleonova ljubica in ena najskrivnostnejših žensk v slovenski zgodovini Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus, ki si je nadela ime Emilija (umrla 1845).

1832 Rodil se je francoski inženir Gustave Eiffel, najbolj znan po stolpu v Parizu (umrl 1923).

1846 Izšle so Prešernove Poezije, ena najpomembnejših knjig slovenskega pesništva.

1890 Umrl je poglavar Indijancev iz Dakote Sedeči bik, ki je plemena Sijuksov vodil v boju za preživetje. Znan je bil po velikem nezaupanju do belcev in trmasti odločenosti, da se bo upiral njihovi prevladi (rojen 1831).

1928 Rodil se je avstrijski slikar in arhitekt Friedensreich Hundertwasser (umrl 2000).

1989 V Temišvaru, mestu v romunskem Banatu, so se začele demonstracije proti režimu Nicolaeja Ceausescuja, ki so se v naslednjih dneh razširile po vsej Romuniji in povzročile njegov padec.