Tiskane izdaje
15. decembra 1785 se je v Idriji rodila Napoleonova ljubica Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus, ki si je nadela ime Emilija. Bila je ena najskrivnostnejših žensk v slovenski zgodovini, ki je vznemirila tudi vrsto naših literarnih ustvarjalcev.
Po avstrijskem porazu pri Slavkovu leta 1805 se je Napoleon mudil v Schönbrunnu in tam mu je prekrižala pot Emilija. Plavolaso gospodično mu je predstavil njen skrbnik Filip Mainoni, dvorni tajnik v avstrijskem topniškem poveljstvu na Dunaju. Bila je edina mlada dama na sprejemu, ki je imela na sebi črno obleko, druge so imele bele, in ki pred mogočnim cesarjem ni pokleknila. Napoleonu je menda rekla, da ju lahko poslej loči le smrt, in od takrat do leta 1814 je bila njegova bolj ali manj diskretna spremljevalka. Nekateri zatrjujejo, da se je celo skrivaj poročil z njo, vsekakor pa jo je imel ob sebi na vojaških pohodih po vsej Evropi. Vitko dekle, ki je bilo včasih oblečeno v moška oblačila, je postalo njegov pribočnik in ko je bil pri Regensburgu ranjen v nogo, se je prelevilo v nežno negovalko. Nazadnje jo je povzdignil v baronico Wolfsberško in za njeno vzdrževanje v neki angleški banki ustanovil denarni sklad, za katerega je skrbel Mainoni. Zapustil ji je 480 tisoč goldinarjev, kar bi bilo takrat v kraju, kot je Idrija, dovolj za zidavo štirih ljudskih šol.
Ko so Napoleona izgnali na Elbo, se je Emilija poročila z dunajskim dvornim odvetnikom Schönauerjem. Njun zakon je leta 1820 razpadel, Emilija pa je po ločitvi živela v Salzburgu, na koruzi s kirurgom Vincencem Braunerjem. Zaradi dokaj čudaškega načina življenja – gojila je razne živali, množico psov, konje, papige, pave, mačke in opice – so jo someščani poimenovali die Hundgräfin, pasja grofica.
Umrla je 16. aprila 1845 v revščini, saj je Brauner umrl sedem let pred njo, sleparski Mainoni pa je finančno propadel. Preden je skočil skozi okno v tretjem nadstropju, je uničil vse svoje dokumente, med katerimi so bili tudi tisti, ki so urejali Emilijino rento.
37 Rodil se je rimski cesar Neron (umrl 68).
1230 Umrl je kralj Otakar I., ki je Češki zagotovil neodvisnost od nemškega kralja, svoji dinastiji Přemysl pa dedne pravice do češke krone (rojen 1155)
1846 Izšle so Prešernove Poezije, ena najpomembnejših knjig slovenskega pesništva.
1859 Rodil se je poljski zdravnik in okultist Ludwik Lejzer Zamenhof, ustvarjalec najpomembnejšega mednarodnega jezika esperanta (umrl 1917).
1890 Umrl je poglavar Indijancev iz Dakote Sedeči bik, ki je plemena Siouxov vodil v boju za preživetje, znan pa je bil po velikem nezaupanju do belcev in trmasti odločenosti, da se bo upiral njihovi prevladi (rojen 1831).
1928 Rodil se je avstrijski slikar in arhitekt Friedensreich Hundertwasser (umrl 2000).
1989 V Temišvaru, mestu v romunskem Banatu, so se začele demonstracije proti Nicolaeju Ceausescuju, ki so se v naslednjih dneh razširile po vsej Romuniji in povzročile padec režima.
