Tiskane izdaje
15. februarja 1370 je v Liegeu umrl Jean Le Bel, predhodnik velikih srednjeveških flamskih kronistov in eden prvih piscev, ki so opustili latinščino in pisali predvsem v francoščini.
Rodil se je okrog leta 1290 v družini mestnega svetnika iz Liegea. Ko je odrasel, je postal kanonik v tamkajšnji stolnici, a si je premislil in leta 1327 kot vojak in družabnik spremljal grofa Jeana de Beaumonta v Anglijo. Tam je sodeloval tudi v obmejnih spopadih s Škoti. Drugih podatkov o njegovem življenju ni, le Jacques de Hemricourt je v delu Miror des nobles de Hesbaye (Zrcalo plemičev Hesbaya) napisal pravi slavospev njegovi velikodušnosti in značaju nasploh. Med drugim je navedel, da je bil ob smrti star vsaj osemdeset let.
Kot kronist je bil Le Bell dolgo znan le po pisanju evropskega srednjeveškega pesnika in dvornega zgodovinarja Jeana Froissarta, ki ga je v prologu k svoji prvi knjigi citiral kot eno svojih avtoritet. Potem so leta 1847 v rokopisu Jeana d'Outremeusa Ly Myreur des Histors (Zrcalo zgodovine), ambicioznem poskusu kronologije sveta od velikega potopa do 14. stoletja, odkrili fragment njegovega dela.
Leta 1863 pa so v celoti izdali njegovo kroniko, ki so jo odkrili v knjižnici v Chalons-sur-Marne.
Jean Le Bell je kot vzrok za svoje pisanje navedel željo, da bi določene zavajajoče rimane kronike vojn Edvarda III. nadomestil z resničnim opisom dogodkov od začetkov stoletne vojne. Ni hotel popisovati tistega, česar ni doživel sam ali vsaj njegov poročevalec, pa tudi politiki ni posvečal nobene pozornosti. Iz njegovih del je črpal med drugim Froissart, ki si je pri njem izposodil poročila o najbolj znanih dogodkih, kot so smrt Roberta Bruca, Edvarda III. in grofice Salisburyjske ter vdanost meščanov Calaisa. Po Hemricourtovih navedbah je bil Le Bel tudi avtor odličnih pesmi in balad, vendar jih še vedno ni nihče odkril.
Dogodki na današnji dan:
1483 Rodil se je indijski vojak, pesnik, kronist in državnik Babur (arabsko tiger), utemeljitelj mogulske vladarske dinastije v Indiji in potomec mongolskih osvajalcev Džingiskana in Timurlenka (umrl 1530).
1564 V Pisi se je rodil italijanski matematik, fizik in filozof Galileo Galilei, ki se je bil pred cerkveno inkvizicijo prisiljen odreči heliocentrični teoriji, kar je sam pri sebi preklical z izrekom In vendar se giblje (umrl 1642).
1573 V Zagrebu na Markovem trgu so usmrtili voditelja upora slovenskih in hrvaških kmetov Matijo Gubca.
1759 Rodil se je nemški klasični učenjak Friedrich August Wolf, ki velja za utemeljitelja sodobnega jezikoslovja, najbolj znan pa je po delu Prolegomena ad Homerum (1795), s katerim je utemeljil homersko vprašanje v današnji obliki (umrl 1824).
1867 Prvič je bil javno izveden valček Johanna Straussa Na lepi modri Donavi.
1936 Nemški kemični koncern IG Farben je začel proizvajati prve avtomobilske gume iz sintetičnega kavčuka.
1989 Po devetih letih so zadnji sovjetski vojaki zapustili Afganistan.
