15. januar

Josip Vandot, avtor Kekca, enega največjih mladinskih junakov slovenske literature, se je rodil 15. januarja 1884 v Kranjski Gori.

Leta 1896 je odšel na novomeško gimnazijo in leta 1901 v reviji Dom in svet objavil prve pesmi. Njegova prva povest je izšla, ko je bil v sedmi gimnaziji. Ker si ni mogel privoščiti želenega študija medicine, se je proti svoji volji zaposlil na železnici. V Št. Vidu ob Glini so ga zapostavljali, ker je bil Slovenec, zato je pustil službo, odšel domov ter služil kruh celo kot pastir. Ves čas je tudi pisal. Ker se tako ni mogel preživljati, so ga starši nagovorili, da se je vrnil na železnico. Služil je v Litiji, Postojni, Trstu, Sisku, Radencih in Pragerskem, potem pa se je leta 1922 zaradi slabega zdravja upokojil. A pravi razlog za upokojitev je bil verjetno odpor proti službi. Od takrat je samo še pisal. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je znašel v Mariboru in od tu so ga Nemci julija 1941 z družino odpeljali najprej v taborišče v Slavonski Požegi, potem pa v Trnjavsko Kuto. Tam so ga julija 1944 ubile bombe, ki jih je nad njegovo hišo odvrglo poškodovano zavezniško letalo.

Josip Vandot je veliko pisal za mladinske liste, časopise in za Mohorjevo družbo. Nekaj del je izdal tudi v samozaložbi, med drugimi leta 1936 tudi knjigo o Kekcu. Prva zgodba o njem, Kekec na hudi poti, je že 1918. izšla v mladinskem mesečniku Zvonček. Leta 1922 je bil objavljen Kekec na volčji sledi in dve leti pozneje še Kekec nad samotnim breznom. Vseh junakov pripovedi o Kekcu si menda ni izmislil: Bedanec je bil med ljudmi tisti, ki je vedno strašil otroke, Pehto so poznali tudi na Tirolskem in Koroškem.

Vandot je ustvaril še mnogo drugih del. Nekatera so bila prvič objavljena šele več let po njegovi smrti. Leta 1985 so izšli njegovi zapisi iz pregnanstva Daleč od Prisanka, ki se zaključijo z nedokončanim stavkom, leta 1991 pa prva zbirka pesmi.

Dogodki na današnji dan:

1559 Po smrti Marije Tudor je postala angleška kraljica njena sestra Elizabeta I., hči Henrika VIII. in Anne Boleyn. Za časa Elizabete I. se je Anglija povzpela med evropske velesile in doživela razcvet renesanse.

1622 V Parizu se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin Moliere (umrl 1673).

1850 Rodila se je ruska matematičarka in pisateljica Sofija Vasiljevna Kovalevska, ki je veliko pripomogla k razvoju diferencialnih enačb (umrla 1891).

1908 Rodil se je ameriški jedrski fizik madžarskega rodu Edward Teller, ki je sodeloval pri razvoju prve jedrske bombe in vodil raziskave, ki so pripeljale do prve vodikove bombe (umrl 2003).

1929 Rodil se je borec za državljanske pravice ameriških črncev Martin Luther King (umrl 1968).

1943 Louis Adamič je vladi ZDA izročil memorandum ameriških Slovencev, v katerem so opozorili na zahtevo po združeni Sloveniji s široko avtonomijo v svobodni, federativni in demokratični Jugoslaviji.

1993 Slovenija je postala članica Mednarodnega denarnega sklada.