15. november

Jan Amos Komensky, mislec, filozof, pisatelj, pedagog in velika osebnost češkega baroka, je bil vse življenje član in na koncu škof protestantske demokratične sekte Čeških bratov. Temeljila je na strogih naukih svobodnjaka iz 15. stoletja Petra Chelcickega, stoletje pozneje pa je nanjo vplival Martin Luter. Po študiju filozofije in teologije v Herbronu in Heidelbergu je Komensky leta 1616 postal duhovnik. Takrat so se v češkem kraljestvu dogajale velike politične spremembe in po porazu protestantske vojske na Beli gori leta 1620 se je v do tedaj razmeroma strpni Češki začela intenzivna rekatolizacija. Komensky je zato zbežal iz domovine in se vse preostalo življenje potikal po Evropi. Ustalil se je šele na Nizozemskem in tam 15. novembra 1670 umrl.

Bil je ploden filozof in pisec, razvil pa je tudi nov šolski sistem z glavnim motom schola ludus (šola skozi igro) in v njegov zagovor napisal veliko didaktičnih knjig. Ena takih je bila Odprta vrata jezikom, učbenik latinščine, ki naj bi bil bolj privlačen za otroke, druga pa Šola otroštva, priročnik za starše in učitelje, prvo sistematično pedagoško delo o predšolski vzgoji na svetu. Svojo metodologijo izobraževanja je leta 1657 razložil v Veliki didaktiki.

Spoznal je, da je za dosego univerzalne izobrazbe potrebna korenita reforma šolskega sistema. Otroci do šestega leta naj bi se učili osnovnih spretnosti v materinskih šolah. Do dvanajstih let naj bi obiskovali ljudsko šolo, ki bi razvijala njihovo domišljijo in spomin s poučevanjem verske vzgoje, etike, dikcije, branja, pisanja, matematike, glasbe, osnov ekonomije, državljanske vzgoje, zgodovine, geografije in ročnih spretnosti. V srednji (latinski) šoli, ki bi jo obiskovali do osemnajstega leta, naj bi z jezikovnimi tečaji in eksaktnimi znanostmi dosegli globlje razumevanje stvari. Tej šoli bi sledila univerza.

Kot filozof je Komensky zagovarjal panzofijske ideje, njegova knjiga Labirint sveta in raj srca pa velja za najpomembnejše delo češke umetniške proze v 17. stoletju. V eseju O češki poeziji je poskušal teoretično utemeljiti pesniško ustvarjanje v češčini.

Dogodki na današnji dan:

1315 V bitki pri Morgartnu je švicarska konfederacija prvič premagala vojsko avstrijskih Habsburžanov.

1630 Umrl je nemški astronom Johannes Kepler, ki je izpeljal tri glavne zakone o gibanju planetov (rojen 1571).

1738 Rodil se je angleški astronom William Herschel, ki je prvi ugotovil gibanje sončnega sistema (umrl 1822).

1787 Umrl je nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck, znan predvsem po svojih operah (rojen 1714).

1891 Rodil se je nemški feldmaršal Erwin Rommel, ki je med drugo svetovno vojno v Sahari dosegel spektakularne zmage nad Britanci (umrl 1944).

1923 V Nemčiji se je končalo obdobje velike inflacije, ko je bil dolar nazadnje vreden dva in pol milijona papirnatih mark.

1976 Umrl je eden najbolj priljubljenih francoskih igralcev Jean Gabin (rojen 1904).

1983 Severni del sredozemskega otoka Ciper, ki so ga leta 1974 zasedli Turki, se je razglasil za neodvisno Turško republiko Severni Ciper.