Tiskane izdaje
16. januarja 1838 se je rodil nemški filozof in psiholog Franz (Clemens) Brentano, utemeljitelj psihologije akta, ki je bolj proučevala dejanja uma od vsebine uma.
Leta 1864 je postal duhovnik, pozneje pa sprva Privatdozent, neplačani predavatelj, in potem profesor filozofije na univerzi v Würzburgu. Zaradi verskih dvomov, ki jih je še okrepila razglasitev dogme o papeževi nezmotljivosti leta 1870, je 1873. zapustil profesorski položaj in duhovniški stan.
Takrat je začel pisati eno svojih najbolj znanih in najvplivnejših del Psihologija z empiričnega vidika (Psyhologie vom empirischen Standpunkte), v katerem je poskušal orisati sistematično psihologijo, ki naj bi bila znanost o duši. Ker so ga zanimali umski procesi in dejanja, je oživil in posodobil sholastično filozofsko teorijo o intencionalnem obstoju, ki ga je sam imenoval imanentna objektivnost. Domneval je, da razum reagira na objekte na tri načine: s percepcijo in zmožnostjo predstav, pri čemer sodelujejo čuti; s presojo, kamor spadajo priznanje in sprejemanje ter zanikanje in zavrnitev; ter z ljubeznijo ali sovraštvom, ki upoštevata hrepenenje, namene, želje in občutke. Ideje, ki jih je izrazil v svojem prvem delu, so postale credo za njegove privržence in izhodišče njihovega poznejšega dela.
Leta 1874 je bil imenovan za profesorja na dunajski univerzi. Leta 1880 mu avstrijske oblasti niso dovolile, da bi se poročil, ker niso priznale njegovega izstopa iz duhovniškega stanu in so ga še vedno obravnavale kot klerika. Ko je bil prisiljen opustiti profesuro, se je preselil v Leipzig. Že prihodnje leto pa se je lahko kot Privatdozent vrnil na dunajsko univerzo; tam je ostal do 1895.
Kot profesor je bil zelo priljubljen med študenti, med katerimi so bili psihologa Sigmund Freud in Carl Sumpf, filozof Edmund Husserl in politik Tomaš Masaryk, utemeljitelj sodobne Češkoslovaške.
Dogodki na današnji dan:
1547 V Moskvi so za prvega ruskega carja okronali sedemnajstletnega velikega moskovskega kneza Ivana IV. Groznega. Ime Grozni je dobil zaradi izjemne krutosti do podložnikov.
1554 Umrl je danski humanist Christiern Pedersen, ki je med prvimi znova odkrival dansko ljudsko književnost in zgodovinsko dediščino ter spodbudil razvoj ljudskega jezika v književnosti (rojen 1480).
1879 Umrl je kanadski pesnik Octave Cremazie, ki velja za očeta francosko-kanadskega pesništva (rojen 1827).
1886 Umrl je italijanski skladatelj Amilcare Ponchielli, ki je najbolj znan kot avtor opere Gioconda (rojen 1834).
1947 Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je sprejela prvo slovensko ustavo v povojni Jugoslaviji.
1957 V Liverpoolu so odprli Cavern Club, kjer naj bi nastopali predvsem jazz glasbeniki, v šestdesetih letih pa je čedalje pogosteje gostil lokalne skupine, ki so odkrivale nov glasbeni slog. Med njimi so bili tudi Beatli.
1957 V New Yorku je umrl eden največjih opernih in koncertnih dirigentov Arturo Toscanini (rojen 1867).
1962 Umrl je hrvaški kipar Ivan Meštrović (rojen 1883).
1962 Na Karibih so začeli snemati prvi film o tajnem agentu Njenega veličanstva 007, Jamesu Bondu, Dr. No.
