16. marec

Na današnji dan leta1774 se je rodil angleški pomorščak Matthew Flinders, ki je kartiral večino avstralske obale.

Objavljeno
15. marec 2007 23.01
Posodobljeno
15. marec 2007 23.19
Matthew Flinders
16. marca 1774 se je rodil angleški pomorščak Matthew Flinders, ki je kartiral večino avstralske obale.

Leta 1789 se je vpisal v angleško vojno mornarico in se izšolal za navigatorja. Med prvo plovbo proti Avstraliji leta 1795 na ladji Reliance je spoznal zdravnika Georgea Bassa in pozneje sta se skupaj udeležila številnih odprav. Leta 1796 sta raziskala obalo južno od današnjega Sydneyja. Plula sta v komaj 2,5 metra dolgi ladjici, ki sta jo poimenovala Tom Thumb. Flinders je opravil tudi nekaj samostojnih raziskav in menil, da je Tasmanija – takrat so jo še imenovali Van Diemnova dežela –, samostojni otok. Z Bassom sta prepričala avstralskega guvernerja Hunterja, da je odobril odpravo z večjo ladjo in številnejšo posadko. Leta 1798 sta na Norfolku odplula skozi Bassov preliv, obkrožila Tasmanijo in tako dokazala, da je otok. To je bilo njuno zadnje skupno potovanje, saj je Bass kmalu skrivnostno izginil nekje na Tihem oceanu.

Flinders se je leta 1800 vrnil v Anglijo. Angleška vlada ga je prosila, naj opravi še večje potovanje, na katerem bi obkrožil Avstralijo, zato se je z ladjo Investigator spet odpravil tja. Konec julija 1802 je iz Sydneyja odplul proti severu, preplul Torresov preliv in Carpentarijski zaliv in se spotoma ustavil na Timorju. Postal je prvi kapitan, ki je obplul Avstralijo – junija 1803 je pristal v sydneyjskem pristanišču, iz katerega se je odpravil na pot.

Ko se je istega leta vračal v Anglijo, so ga pri Mavriciju ujeli Francozi in ga pod pretvezo, da je britanski vohun, obdržali v ujetništvu do 1810. Ko so ga naposled izpustili in je prišel domov, je bil videti veliko starejši od 39 let, kolikor jih je imel, in štiri leta pozneje je umrl. Čeprav je bil hudo bolan, je dokončal knjigo o svojih potovanjih, v kateri je med drugim dokazoval, da Avstralija ni otočje, temveč enotna celina. Njegovi zemljevidi so se izkazali za tako natančne, da so jih pomorščaki uporabljali še dolgo po njegovi smrti.

Dogodki na današnji dan:

597 pr. n. š. Babilonski kralj Nebukadnezar je prvič osvojil Jeruzalem in v ujetništvo v Babilon odpeljal jeruzalemskega vladarja.

37 Umrl je drugi rimski cesar, Avgustov posvojeni sin Tiberij (rojen 42 pr. n. š.).

1750 Rodila se je nemška astronomka Karoline Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic (umrla 1848).

1789 Rodil se je nemški fizik Georg Simon Ohm. Odkril je po njem imenovani Ohmov zakon, ki pravi, da je jakost električnega toka, ki teče skozi vodnik, sorazmerna priključeni električni napetosti, če ostanejo gibljivost in gostota nosilcev električnega naboja ter temperatura konstantne (umrl 1854).

1839 Rodil se je francoski pesnik Sully Prudhomme, vodilni član parnasovskega gibanja, ki si je prizadevalo, da bi v pesništvu obnovilo eleganco, ravnotežje in estetiko (umrl 1907).

1992 Umrl je francoski matematik in fizik Yves-André Rocard, ki je sodeloval pri izdelavi francoske jedrske bombe in prispeval k razumevanju tako različnih področij znanosti, kot so polprevodniki, seizmologija in radijska astronomija (rojen 1903).