17. januar

Na današnji dan leta 1961 je umrla irska avanturistka, igralka in plesalka Lola Montez, razvpita ljubica bavarskega kralja Ludvika I.

Objavljeno
16. januar 2007 23.01
Posodobljeno
16. januar 2007 17.26
Lola Montez
17. januarja 1861 je umrla irska avanturistka, igralka in plesalka Marie Dolores Eliza Rosanna Gilbert, razvpita ljubica bavarskega kralja Ludvika I.

Rodila se je kot Marie Dolores Eliza Rosanna Gilbert na Irskem, družina pa se je pozneje preselila v Indijo. Oče je kmalu umrl za kolero in mati se je znova omožila ter poslala hčer k sorodnikom na Irsko. Ta se je pri šestnajstih poročila s poročnikom britanske vojske Thomasom Jamesom in ko se je par po petih letih ločil, je začela pod psevdonimom Lola Montez nastopati kot domnevno »španska« plesalka. Kmalu je zaslovela s plesom tarantela, ki si ga je sama izmislila, in z reklom Kar si Lola zaželi, to tudi dobi.

Vzdrževali so jo vplivni in bogati moški. Med njenimi ljubimci in podporniki sta bila tudi Alexandre Dumas in Franz Liszt – zadnji jo je uvedel v takrat najimenitnejšo evropsko druščino, ki se je zbirala okrog pisateljice George Sand. Leta 1846 je plesala v Münchnu, očarala bavarskega kralja Ludvika I. in hitro postala njegova ljubica. Svoj vpliv na kralja je začela hitro izkoriščati, zaradi česar je bila pri ljudeh zelo nepriljubljena. Ludvik ji je kljub nasprotovanju javnosti podelil bavarsko državljanstvo in plemiški naslov grofica Landsfeldska. V revolucionarnem letu 1848 je Ludvik abdiciral, Lola pa je pobegnila v ZDA.

Takrat se je končala njena kariera kurtizane. Med letoma 1851 in 1853 je kot plesalka in igralka nastopala na ameriškem vzhodu in se pozneje preselila v Kalifornijo. Tam je ostala do srede petdesetih let in nato odšla v Avstralijo. V obdobju zlate mrzlice je zabavala zlatokope. Po petih letih se je vrnila v New York ter damam predavala o modi in gojenju ženske lepote. Junija 1860 jo je zadela možganska kap in je bila nekaj časa paralizirana.

Dogodki na današnji dan:

356 Umrl je eden najpriljubljenejših krščanskih svetnikov, pobudnik meništva sveti Anton Puščavnik.

1468 Umrl je albanski vojskovodja in narodni junak Gjergj Kastriota Skenderbeg, ki je združil albanska plemena in se do smrti uspešno upiral Turkom (rojen 1405).

1598 Umrl je ruski car Fjodor I., zadnji vladar iz dinastije Rurikov, ki je Rusiji vladala vse od srede devetega stoletja (rojen 1557).

1686 Umrl je italijanski slikar Carlo Dolci, eden zadnjih predstavnikov florentinske šole baročnega slikarstva (rojen 1616).

1706 V Bostonu se je rodil ameriški znanstvenik, pisatelj in politik, borec za neodvisnost ZDA Benjamin Franklin, ki je razvil strelovod in električni kondenzator (umrl 1790).

1837 Rodil se je francoski asiriolog in numizmatik François Lenormant, ki je v klinopisnih zapisih prepoznal akadijski jezik, ki se je izkazal pomembnega za razumevanje mezopotamske civilizacije 3000 let pred našim štetjem (umrl 1883).

1938 Rodil se je južnoafriški novinar Percy Qoboza, izraziti kritik politike apartheida in eden najvplivnejših temnopoltih urednikov v Južnoafriški republiki (umrl 1988).

1955 Splavili so prvo jedrsko podmornico na svetu Nautilus.