17. julij

Oboroženi protirevolucionarni oddelki so v Sloveniji sicer obstajali že v začetku leta 1942 in se tudi spopadali s partizansko vojsko, vendar je bila ustanovitev vaške straže s privoljenjem italijanskega poveljstva v Št. Joštu nad Horjulom 17. julija 1942 uradni začetek oborožene protikomunistične akcije.

Nastale so tudi zaradi spontanega odpora podeželskega prebivalstva na Dolenjskem in Notranjskem proti nasilju revolucionarjev, ki je te kraje pretresalo spomladi in poleti 1942. Partizansko vodstvo ga ni zanikalo, vendar je odgovornost zanj zvalilo na pleča tako imenovanih vojvod. Verjetno je bilo tudi glavni vzrok za množičnost vaških straž, saj so kmalu štele 4000 mož. Po drugi strani je šlo pri nastanku protirevolucionarnih enot za načrtno pobudo voditeljev nekaterih predvojnih strank, ki so si želeli uničiti partizansko gibanje in odpraviti nevarnost, da bi po vojni prevzeli oblast komunisti. Pri njih so bili v ospredju razredni, ideološki in verski poudarki boja proti partizanom.

Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli je že marca 1942 razmišljal, da bi Slovence uporabil v boju proti osvobodilnemu gibanju. Dokončno odločitev o ustanovitvi enot MVAC (Milizia volontaria anticomunista), kakor so uradno poimenovali vaške straže, so Italijani junija 1942 sprejeli tudi na podlagi izkušenj s podobnimi oddelki v drugih jugoslovanskih pokrajinah.

Z ustanovitvijo MVAC je protirevolucionarni tabor zabredel v kolaboracijo z okupatorjem. Njegovi voditelji se zaradi nje sprva niso vznemirjali. S hitrim uničenjem partizanske vojske in Osvobodilne fronte bi se otresli notranjega sovražnika, proti koncu vojne pa bi se obrnili proti okupatorju. Toda njihova pričakovanja se niso uresničila predvsem zato, ker niso uničili partizanov.

Vprašanje kolaboracije je postajalo čedalje ostrejše in iz Londona so začela prihajati opozorila, da je nevzdržna ne glede na to, zakaj se je začela. Težave so poskušali rešiti s pripravo na prehod vaških straž v ilegalo in s krepitvijo ilegalnih četniških oddelkov ter poskusom sklepanja premirja z OF. Pred kapitulacijo Italije ga niso dosegli, po njej pa je vaške stražarje, ki so se zatekli na Turjak, in četnike v Grčaricah premagala in uničila partizanska vojska.


Dogodki na današnji dan:

1399 V Krakovu je umrla poljska kraljica Jadwiga, ki se je poročila z velikim knezom Litve Vladislavom II. Jagielo in tako pripomogla k ustanovitvi zveze med Poljsko in Litvo, ki se je obdržala več stoletij (rojena 1373/74).

1683 Začelo se je zadnje turško obleganje Dunaja, ki ga je po dveh mesecih prekinil napad združenih krščanskih sil pod vodstvom poljskega kralja Jana III. Sobieskega. Poraz Turkov pred Dunajem je pomenil začetek zatona njihove moči v jugovzhodni Evropi.

1871 Umrl je poljski pianist in skladatelj Karl Tausig, verjetno najboljši učenec Franza Liszta (rojen 1841).

1894 Rodil se je belgijski astronom Georges Lemaître, avtor sodobne teorije o velikem poku, po kateri naj bi vesolje nastalo s kataklizmično eksplozijo majhnih pradavnih superatomov (umrl 1966).

1904 Umrl je britanski astronom Isaac Roberts, pionir fotografiranja meglic (rojen 1829).

1945 Začela se je konferenca v Potsdamu, na kateri so se zavezniki sporazumeli o povojni usodi Nemčije, njeni vzhodni meji, demilitarizaciji in reparacijah.