17. oktober

Znamenita bitka med srbsko in turško vojsko junija 1389 na Kosovem polju, po kateri je srednjeveška srbska država prišla pod otomanski imperij, je po dobrega pol stoletja doživela neke vrste ponovitev. Med 17. in 20. oktobrom 1448 sta se v drugi bitki na Kosovem polju spopadli vojska krščanske koalicije pod vodstvom madžarskega kralja Janosa Hunyadija ter turška vojska in vojska turških vazalov pod vodstvom sultana Murada II.

Hunyadi, ki je po hudem porazu v bitki pri Varni novembra 1444 preuredil svojo vojsko, se je 1448. čutil dovolj močnega za vnovični napad na Turke. Strategijo je temeljil na uporu balkanskih narodov, presenečenju in zmotnem prepričanju, da je mogoče glavnino turške vojske premagati v samo eni bitki. Svoje vojake je popeljal v boj, ne da bi jim zavaroval hrbet. Ko je prispel na Kosovo polje, pa je spoznal, da ima za seboj turško vojsko, ki se je že trudila zasesti bližnjo vzpetino. Proti njej je poslal viteško težko konjenico in ta je zasedla grič ter na vrhu postavila utrdbo iz oskrbovalnih vozov.

Naslednji dan je ukazal napad. Turke je z lahko in težko konjenico najprej napadel na krilih, a je bil premagan. Sledil je prodor glavnine Hunyadijeve vojske, ki sta jo sestavljali težka konjenica in lahka pehota. To je bilo presenečenje za janičarje v središču turške bojne črte, zato jim je uspelo ustaviti kristjane šele tik pred svojim taborom. Ko je bil glavni krščanski napad zavrnjen, je turška pehota začela pobijati konje madžarskih vitezov in se spopadla z madžarsko lahko pehoto. Ker je ta ostala brez podpore konjenice, se je umaknila na krila. Janičarji so potem pobili večino madžarskih plemičev, njihov vodja Hunyadi pa se je potuhnil. Pozneje so ga zajeli Srbi. Ponoči sta se vojski obstreljevali s topovi, zjutraj pa so Turki uničili preostanek krščanske vojske.

Bitka, v kateri je bilo na obeh straneh ubitih 10.000 mož, je pokazala, da se madžarska težka konjenica ne more kosati z redno turško vojsko – pol stoletja pozneje je to potrdil dokončni poraz Madžarov v bitki pri Mohacsu. Krščanske države na Balkanu se po drugi kosovski bitki niso bile več sposobne upirati Turkom in so počasi prišle pod njihovo nadoblast.

Dogodki na današnji dan:

1757 Umrl je francoski znanstvenik Rene-Antoine Ferchault de Reaumur, ki je raziskoval različna področja znanosti in med drugim izdelal svojo temperaturno lestvico (rojen 1683).

1797 Po avstrijskem porazu med prvim Napoleonovim pohodom v Italijo sta Avstrija in Francija zahodno od Vidma podpisali mir v Campo Formiu.

1803 Rodil se je madžarski državnik Ferenc Deák, ki je veliko prispeval k ustanovitvi dvojne avstro-ogrske monarhije leta 1867 (umrl 1876).

1914 Umrl je nemški psiholog Theodor Lipps, znan po svoji teoriji estetike, predvsem načelu empatije, ki jo je razlagal kot dejanje projekcije nekega človeka v objekt dojemanja (rojen 1851).

1915 Rodil se je ameriški dramatik Arthur Miller, ki je v svojih delih združeval socialno zavest z raziskovanjem notranjega življenja junakov (umrl 2005).