Tiskane izdaje
Sredi petdesetih let se je v blokovsko politiko dveh velesil vmešalo gibanje držav tretjega sveta. 18. aprila 1955 so se na konferenci v Bandungu v Indoneziji sešli predstavniki 23 azijskih in 6 afriških držav. Na njej je kot opazovalka sodelovala tudi Jugoslavija. Države, večinoma osvobojene nekdanje kolonije, so razpravljale o samoodločbi narodov, gospodarskih vprašanjih in o načinih za zagotavljanje miru v svetu. Sestanek je bil pomemben predvsem zato, ker so delegati na konferenci zastopali poldrugo milijardo ljudi.
Z nekaterimi državami, ki so bile na konferenci v Bandungu, se je takrat povezala tudi Jugoslavija, ki je iskala vmesno pot med blokoma. Naslednje leto so se na Brionih srečali Tito, indijski predsednik Javaharlal Nehru in egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, ki so razpravljali o možnostih, da bi se izognili blokovski razdelitvi in si prizadevali za popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih. Trije voditelji so v naslednjih letih pridobili več somišljenikov in septembra 1961 so se na prvi konferenci gibanja neuvrščenih držav v Beogradu zbrali predstavniki 25 držav. S procesom osamosvajanja nekdanjih evropskih kolonij se je število članic organizacije povečevalo. Nekateri so jo začeli označevati kot tretji blok, čeprav med državami ni bilo vojaških, političnih ali gospodarskih vezi. Konec osemdesetih let je gibanje štelo 124 članic.
Gibanje je v začetku močno vplivalo na OZN, ki je leta 1964 na njegovo pobudo denimo sklicala konferenco za trgovino in razvoj UNCTAD, vendar se je ves čas soočalo s krizami, ki so izhajale iz vpletenosti članic v medsebojne in spore s tretjimi državami. Čeprav so v OZN predstavljale večino, so bile članice gospodarsko precej šibke in niso mogle zares vlivati na mednarodno politiko. Zato so se bolj posvečale gospodarskim vprašanjem.
Konec sedemdesetih let je gibanje zaradi notranjih nasprotij skoraj razpadlo. V osemdesetih in devetdesetih letih je počasi izgubilo pomen, čeprav njegove članice v OZN še vedno predstavljajo vplivno skupino.
Dogodki na današnji dan:
1480 Rodila se je italijanska kneginja Lucrezia Borgia, katere življenje sta v veliki meri krojila njen oče Rodrigo, papež Aleksander VI., in brat Cesare (umrla 1519).
1819 Rodil se je avstrijski skladatelj operet Franz von Suppé (umrl 1895).
1881 Rodil se je ameriški slikar in kipar ruskega rodu Max Weber, ki je s svojimi zgodnjimi abstraktnimi deli pripomogel, da so se v ZDA uveljavila evropske avantgardna gibanja, kot sta bila fauvizem in kubizem (umrl 1961).
1892 Rodil se je poljski politik Boleslaw Bierut, ki so ga zaradi vodilne vloge pri komunističnem prevzemu oblasti na Poljskem poimenovali Poljski Stalin (umrl 1956).
1893 Rodil se je slovenski pesnik Igo Gruden, eden najvidnejših predstavnikov socialnega realizma v Sloveniji (umrl 1948).
1905 Rodil se je francoski pisatelj Albert-Charles Simonin, ki je v svojih srhljivkah briljantno izkoriščal jezik pariškega podzemlja (umrl 1980).
