Tiskane izdaje
18. decembra 1863 se je rodil avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand . Leta 1914 so v Sarajevu izvedli atentat nanj, ki je bil neposredni povod za začetek prve svetovne vojne.
Bil je najstarejši sin nadvojvode Karla Ludvika, brata cesarja Franca Jožefa I. Po smrti zakonitega habsburškega prestolonaslednika, nadvojvode Rudolfa leta 1889, je postal drugi v vrsti za avstro-ogrski prestol, takoj za svojim očetom – ta je umrl leta 1896. Ker se mu je v devetdesetih letih 19. stoletja nekoliko poslabšalo zdravje, je za verjetnejšega kandidata za prestolonaslednika veljal njegov mlajši brat Oto. Zaradi te možnosti je bil Franc Ferdinand precej zagrenjen. Ker se je hotel poročiti z dvorno damo grofico Sofio von Chotek, se je zapletel v hud spor s cesarjem Francem Jožefom. Šele ko je privolil, da lahko njegovim morebitnim otrokom odrečejo pravico do prestola, so mu leta 1900 dovolili zakon s pripadnico nižjega stanu.
V zunanji politiki se je trudil, da bi obnovil prijateljske odnose z Rusijo, ne da bi ogrozil zavezništva z Nemčijo. Na notranjepolitičnem prizorišču je razmišljal o političnih reformah, s katerimi bi okrepil položaj avstrijske krone in oslabil prevladujočo vlogo Madžarov glede na druge narode madžarske polovice države. Njegovi načrti so temeljili na spoznanju, da bi vsaka nacionalistična politika, ki bi jo kateri koli narod avstro-ogrske monarhije vsiljeval drugim, ogrozila habsburški imperij.
Odnose s Francem Jožefom je zaostroval z nenehnim pritiskom na ostarelega vladarja, ki je resda puščal, naj se državne zadeve razvijajo same po sebi, močno pa je zameril vsakomur, ki je podvomil o njegovih državniških sposobnostih. Od leta 1906 je imel Franc Ferdinand čedalje večji vpliv na vojaške zadeve in leta 1913 je postal generalni inšpektor vojske. V tej vlogi si je konec junija 1914 ogledal tudi vojaške vaje v Sarajevu, tam pa ga je skupaj z ženo umoril srbski nacionalistični skrajnež Gavrilo Princip. Čez dober mesec se je z avstrijsko vojno napovedjo Srbiji začela prva svetovna vojna, ki je pokopala habsburško monarhijo.
Dogodki na današnji dan:
1737 V Cremoni je umrl sloviti izdelovalec violin Antonio Stradivari (rojen ok. 1644).
1842 Rodila se je hči Franceta Prešerna Ernestina Jelovšek (umrla 1917).
1866 Tirolec Peter Mitterhofer je na cesarskem dvoru na Dunaju predstavil svoj izum, prvi uporabni pisalni stroj. Izdelan je bil iz kovine in lesa. Pisalne stroje so začeli množično proizvajati šele okoli leta 1900.
1913 Rodil se je nemški politik Willy Brandt (umrl 1992).
1931 Rodil se je nigerijski dramatik Duro Ladipo, ki je pisal ljudske opere, v katerih je združil obredno pesništvo in tradicionalne ritme, ki so jih glasbeniki izvajali z izvirnimi ljudskimi glasbenimi inštrumenti (umrl 1978).
1952 Umrl je češki arheolog in jezikoslovec Bedrich Hrozny, ki je razvozlal hetitski klinopis, v katerem so bila napisana besedila iz arhiva hetitske prestolnice Hatuše, in s tem zgodovinarjem omogočil vpogled v antično zgodovino Bližnjega vzhoda (rojen 1879).
