18. januar

V antičnem Rimu in bizantinskem imperiju so imeli tudi društva navijačev posameznih moštev, ki so se kosala na raznih športnih tekmovanjih. To je veljalo zlasti za dirke s kočijami s konjsko vprego. V Rimu so prevladovala štiri moštva, ki so se ločila po barvi uniform tekmovalcev: modri, rdeči, zeleni in beli, v bizantinskem času pa sta ostali zares vplivni le še zeleno in modro moštvo.

Denimo cesar Justinijan I. je podpiral modre. Društva navijačev so se vpletala tudi v politiko – njihovi člani so med tekmovanji vzklikali politična gesla in zahteve. Cesarski vojski in mestnim stražam pa ni uspelo ohranjati miru v mestu brez sodelovanja s temi skupinami, ki so jih podpirali med drugim vplivni aristokrati. Nekateri so menili, da bi lahko bolje vladali bizantinskemu imperiju kakor Justinijan.

Konec leta 531 so aretirali nekaj pripadnikov modre in zelene skupine, ki naj bi bili na konjskih dirkah naklepno ubili več ljudi, in jih obsodili na smrt. 10. januarja 532 pa sta dva med njimi, modri in zeleni, pobegnila in se zatekla v neko cerkev. Justinijan, ki je bil preveč zaposlen z mirovnimi pogajanji s Perzijci in odporom podložnikov proti visokim davkom, je poskušal pomiriti nezadovoljstvo ljudi tako, da je ubežnikoma spremenil smrtno kazen v zaporno, in s prirejanjem še več konjskih dirk.

Razburjena množica navijačev se je 13. januarja zbrala na hipodromu, ki je stal tik ob cesarski palači, tako da si je lahko Justinijan kar iz nje varno ogledoval dirke. Od vsega začetka so mu vpili žaljivke, konec dneva, med 22. dirko, pa so se klici, s katerimi so gledalci spodbujali modre in zelene, zlili v en sam »Nika!« (grški klic za spodbujanje k zmagi). Drhal je napadla palačo in jo naslednjih pet dni dobesedno oblegala. Nekateri senatorji so v tem videli priložnost, da Justinijana odstranijo z oblasti, zato so protestnike oborožili in celo vodili. Izgredniki so zahtevali razveljavitev Justinijanovih davčnih reform in za novega cesarja razglasili Hipatija, nečaka bivšega cesarja Anastazija I.

Justinijan je sprva razmišljal o begu, vendar je na nagovarjanje žene Teodore ostal v mestu. Generaloma Belisariju in Mundusu je ukazal, naj zatreta upor, in ukaz sta 18. januarja 532 tudi izpolnila. Njuni vojaki so upornike zaprli na hipodrom in jih več kot 30 tisoč pobili. Justinijan je usmrtil tudi Hipatija, uporne senatorje pa izgnal.

Dogodki na današnji dan:

1689 Rodil se je francoski pisatelj in razsvetljenec Charles de Montesquieu (umrl 1755).

1868 Rodil se je japonski politik Suzuki Kantaro, zadnji japonski premier v drugi svetovni vojni, ki je moral izročiti svojo državo zaveznikom (umrl 1948).

1871 Še med francosko-nemško vojno so pruskega kralja Viljema I. v Versaillesu okronali za nemškega cesarja. Nemčija je bila tako združena.

1888 Rodil se je letalski konstruktor sir Thomas Octave Murdoch Sopwith, ki je izdeloval znameniti letali iz prve svetovne vojne, sopwith camel in triplane (umrl 1989).

1919 V Parizu se je začela mirovna konferenca, na kateri so uredili odnose med zmagovalci in poraženci v prvi svetovni vojni.