Tiskane izdaje
Oseba, ki je v letalstvu dosegla največ (ženskih in moških) višinskih, daljinskih in hitrostnih rekordov na svetu, je bila ženska, ameriška pilotka Jacqueline Cochran. Cochranova je v otroštvu osirotela in vzgajali so jo krušni straši. Že pri osmih letih je začela delati v tkalnici bombaža v Georgii, potem je postala upraviteljica lepotilnega salona in končno ustanovila svoje podjetje za prodajo kozmetike. Leta 1932 se je naučila pilotirati, da bi laže opravljala promocijo svojega kozmetičnega podjetja, leta 1936 pa se je poročila z industrijalcem in bankirjem Floydom Odlumom.
Takrat se je začela resno posvečati letenju in kmalu začela dosegati precejšnje uspehe. Tretjega septembra 1938 je dosegla ženski rekord v letenju čez severnoameriško celino, ki jo je v letalu P-35 pursuit preletela v 10 urah, 12 minutah in 55 sekundah. Že leta 1935 je kot prva ženska nastopila na znameniti letalski dirki Bendix Transcontinental Air Race in tri leta pozneje kot prva ženska na njej tudi zmagala. Leta 1939 je dosegla nov višinski rekord in mednarodni hitrostni rekord.
Po izbruhu druge svetovne vojne je postala častnica v pomožnih enotah britanskega vojnega letalstva in pripravila skupino pilotk, ki so vojaška letala pilotirale od letalskih tovarn do letališč v Evropi. Ko so se v vojno na zavezniški strani zapletle tudi ZDA, je Cochranova učila Američanke pilotirati transportna letala, leta 1943 pa je postala poveljnica ženskih pomožnih letalskih enot v ameriškem letalstvu.
Po vojni je nadaljevala doseganje rekordov v letenju. Leta 1953 je z letalom F-86 sabre, ki si ga je sposodila pri kanadskem vojnem letalstvu, presegla kar tri ženske in moške hitrostne svetovne rekorde, na 100, 500 in 15 km. Osemnajstega maja 1953 je kot prva ženska na svetu z istim letalom letela tudi hitreje od zvoka. Leta 1961 je presegla svoja rekorda na 500 in 100 km ter kot prva ženska letela z dvakratno hitrostjo zvoka. Poleg tega je kot prva ženska tudi vzletela in pristala na letalonosilki in kot prva ženska opravila vrsto pilotskih opravil. Potem ko se je leta 1970 s činom polkovnice upokojila iz letalstva, je še naprej delala kot svetovalka agencije NASA.
Dogodki na današnji dan:
1291 S padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke se je končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn.
1474 Rodila se je ena najbolj znamenitih žensk italijanske renesanse, italijanska plemkinja Isabella d'Este (umrla 1539).
1782 Rodil se je pruski general baron Adolf von Lützow, znamenit, vendar dokaj neučinkovit voditelj gverilcev med napoleonskimi vojnami (umrl 1834).
1861 Rodil se je slovenski slikar Ferdo Vesel (umrl 1946).
1883 Rodil se je nemški arhitekt in oblikovalec Walter Gropius, ki je ustanovil in vodil pomembno arhitekturno in oblikovalsko šolo Bauhaus (umrl 1969).
1902 V Ljubljani se je končal dvodnevni četrti kongres slovanskih časnikarjev, ki se ga je udeležilo okoli 150 predstavnikov slovanskih časopisov iz Avstro-Ogrske.
1919 Rodila se je britanska balerina Margot Fonteyn, ena največjih balerin 20. stoletja (umrla 1991).
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.
