18. november

18. novembra 1882 se je rodil francoski katoliški filozof Jacques Maritain, ki so ga spoštovali zaradi njegove interpretacije misli Tomaža Akvinskega in zaradi njegove tomistične filozofije.

Maritain, ki je odraščal v protestantski družini, je študiral na Sorboni in sprva so ga pritegnili profesorji, ki so trdili, da lahko naravoslovne znanosti same po sebi odgovorijo na vprašanja o življenju in smrti. Spoznal je rusko študentko judovskega rodu in z njo razpravljala o iskanju resnice. A razočaralo ju je sorbonsko navdušenje nad znanostjo in začela sta obiskovati predavanja intuicionističnega filozofa Henrija Bergsona. Zbudil jima je tudi potrebo po spoznanju »absolutnega« in leta 1906, dve leti po poroki, sta se spreobrnila v katoliško vero. Po študiju biologije v Heidelbergu je Maritain v Parizu proučeval tomizem, potem pa na raznih univerzah predaval filozofijo.

Svoj filozofski sistem, ki ga je zasnoval na aristotelizmu in tomizmu, je vključil tudi ideje drugih klasičnih in sodobnih filozofov pa spoznanja antropologije, sociologije in psihologije. V svoje knjige je uvrstil tudi trditve, da so znanost, filozofija, pesništvo in misticizem le nekateri od mnogih legitimnih načinov za spoznavanje resnice, da posameznik presega politično skupnost, da naravni zakoni ne izražajo le naravnih stvari, ampak tudi tisto, kar po naravi vedo človeška bitja, da mora moralna filozofija upoštevati tudi druge veje človeškega znanja in da morajo ljudje raznih veroizpovedi sodelovati pri ustanavljanju in ohranjanju koristnih političnih institucij. Na tomizem je gledal kot na eksistencialistični intelektualizem in verjel je, da je smisel obstoja v dejanjih. Njegova filozofija je vsebovala tudi elemente humanizma, saj je enakovredno poudarjal pomen posameznika in krščanske skupnosti.

Nekateri kritiki so v njem videli najpomembnejšega sodobnega razlagalca Tomaža Akvinskega, znan pa je bil tudi kot osebni prijatelj številnih slikarjev, pesnikov in drugih umetnikov ter je veliko pozornost posvetil razvoju filozofije umetnosti.

Dogodki na današnji dan:

1839 Rodil se je nemški fizik August Kundt, ki je razvil metodo za ugotavljanje hitrosti zvoka v plinih in trdnih snoveh (umrl 1894).

1877 Rodil se je nemški pravnik Hermann Kantorowicz, ki je z doktrino svobodnega prava (Freirechtslehre) prispeval k razvoju sociologije prava (umrl 1940).

1919 Maršal Paul von Hindenburg je prvič formuliral »legendo o sunku z bodalom v hrbet« (Dolchstoss in den Rücken), po kateri da nemška armada v prvi svetovni vojni ni bila poražena na bojišču, ampak da jo je porazilo defetistično vedenje nemškega prebivalstva, posebno njegovih meščanskih voditeljev. To legendo so si pozneje za vodilo vzeli nemški nacionalistični desničarji.

1934 Umrl je italijanski kardinal Pietro Gasparri, ki je leta 1904 po nalogu papeža Pija X. sestavil novi kodeks kanonskega prava, sistematično ureditev cerkvenega prava, ki velja zdaj v rimskokatoliški cerkvi (rojen 1852).