Tiskane izdaje
18. oktobra 1714 je v Gorici umrl kapucinski pridigar in pisatelj Janez Svetokriški.
Svetokriški, ki se je kot Tobija Lionelli marca 1647 rodil v plemiški družini v Vipavskem Križu, je v domačem kraju imel stike s kapucini in se že v mladosti odločil za redovniški poklic. S sedemnajstimi leti je na Reki opravil novinciat, dal redovne zaobljube in si izbral redovniško ime Janez Krstnik. Leta 1670 je bil v Gradcu posvečen v diakona in postal pridigar na Štajerskem. Pozneje je služboval še v Trstu, Vipavskem Križu, Ljubljani, Trstu, Novem mestu in Gorici ter izpolnjeval smernice tridentinskega koncila, ki je duhovnikom zapovedal nedeljske in praznične pridige. Za pridigarsko službo se je sicer zavzemal tudi njegov kapucinski red.
Kot se je pohvalil v pridigi Slovo od Ljubljane, so ga ljudje radi in zvesto poslušali v vsakem vremenu. Pridigarsko spretnost so cenili tudi drugi duhovniki, ki so si pri njem sposojali napisane pridige, v katerih je sočno opisoval takratno življenje, in ga nagovorili, da jih je objavil v natisnjeni obliki. Tako je nastalo pet obsežnih zvezkov s skupnim naslovom Sacrum promptuarium (Sveti priročnik), ki so med letoma 1691 in 1707 izšli v Benetkah (prva dva) in Ljubljani.
Svetokriški je vse pridige napisal po enotni shemi, ki so jo sestavljali tema, uvod, jedro in sklep. Vsebina je bila zelo različna, saj je verski nauk stalno prepletal z vsakdanjim življenjem in zgodbami starejših in novejših avtorjev. Pridige je prežemal občutek za stiske in slabosti ter trpljenje in veselje ljudi. Svetokriški sicer ni odkrito obsojal fevdalnega reda, v katerem so se zaradi stalnih vojn in turških vpadov povečevala bremena, vendar je opozarjal na krivice, ki so jih navadnim ljudem delali »žlahtniki«. Obsojal je tudi trgovce in bogate kmete, ki so izkoriščali stisko najrevnejših. Na sočustvovanje z ljudmi kažejo predvsem pridige o kugi, lakoti in vojski, čeprav so jih po drugi strani prevevali tudi vedrina in krščansko veselje ter čut za opazovanje in občudovanje narave in življenja.
Jezikovno in pravopisno se je naslanjal na protestantske avtorje in se trudil, da bi pisal v pravilni slovenščini, ki mu je očitno povzročala precej težav, to je videti iz pravopisnih nedoslednosti, pogostih nemških tujk in narečnih posebnosti. Njegovo delo, prvi obsežnejši izvirni literarni zapis v slovenskem jeziku, je močno vplivalo na slovensko cerkveno govorništvo, saj je skoraj pol stoletja bil edini tovrstni priročnik za duhovnike.
Dogodki na današnji dan:
1517 Rodil se je ustanovitelj in voditelj jezuitskega misijona v Braziliji pater Manuel da Nóbrega, ki je imel zasluge za to, da je južna Brazilija bila katoliška in portugalska (umrl 1570).
1741 Rodil se je francoski vojak in pisatelj Pierre Choderlos de Laclos, avtor Nevarnih razmerij, enega prvih primerov psihološkega romana (umrl 1803).
1787 Rodil se je ameriški inženir Robert Livingston Stevens, ki je izumil železniško tračnico v obliki obrnjene črke T in kline za njeno pritrditev na lesene pragove (umrl 1856).
