Tiskane izdaje
19. februarja 1552 se je rodil avstrijski državnik, dunajski škof in kardinal Melchior Klesl, ki je neuspešno poskušal širiti versko strpnost med protireformacijo v Avstriji.
Sprva je bil protestant, med študijem filozofije na Dunaju pa ga je dvorni kaplan skupaj s starši spreobrnil v katolištvo. Leta 1577 je minoritom podal meniške zaobljube, postal kanonik, pridigal v Korneuburgu in okolici ter spreobrnil veliko protestantov.
Leta 1579 so ga postavili za upravitelja katedrale sv. Štefana na Dunaju in to dolžnost je opravljal tudi za časa kanclerstva na univerzi. Končno je bil tudi zares posvečen v duhovnika in leta 1580 imenovan za zastopnika passauskega škofa za Spodnjo Avstrijo.
Cesar Rudolf II., ki je bil navdušen nad njegovimi uspehi v boju proti protestantom, mu je zaupal izvedbo protireformacije. S precej tveganja je vrnil h katolištvu mesta Baden, Krems in Stein. Leta 1585 ga je Rudolf imenoval za svojega svetovalca, tri leta pozneje pa je postal dvorni kaplan in upravitelj škofije Dunajsko Novo mesto.
Leta 1616 je od papeža Pavla V. prejel škrlatni klobuk.
Že 1611. so ga postavili na čelo tajnega državnega sveta, s čimer je dobil velik vpliv na avstrijsko vlado. Cesarju Matiji je pomagal zasesti prestol in si neuspešno prizadeval, da bi utrdil njegov položaj s spodbujanjem sloge med katoliki in protestanti.
Ker se ni odzval na vprašanje cesarskega nasledstva, se je zameril Matijevemu nasledniku nadvojvodi Ferdinandu in tirolskemu nadvojvodi Maksimilijanu . Dokler je vladal Matija, je ohranil vpliv nanj. To se je videlo še nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, junija 1618, ko so se s praško defenestracijo češki protestanti odkrito uprli cesarski oblasti.
Ker Ferdinand in Maksimilijan nista mogla prepričati Klesla, da bi cesarju svetoval odločne ukrepe proti njim, sta ga dala ugrabiti in zapreti. Bil je zaprt v nekaj avstrijskih samostanih, nato pa so ga po ukazu papeža Gregorja XV. izpustili, vendar je moral ostati v Rimu. Januarja 1628, dve leti pred smrtjo, se je slavnostno vrnil na Dunaj in spet postal tamkajšnji škof, vendar ni imel več nikakršnega političnega vpliva.
Dogodki na današnji dan
1473 V poljskem mestu Torunj se je rodil astronom in teolog Nikolaj Kopernik (umrl 1543).
1709 Umrl je peti japonski šogun iz dinastije Tokugava Cunajoši, ki so ga njegovi podaniki zaradi obsedenosti s psi poimenovali Pasji šogun (rojen 1646).
1855 Francoski inženir Urbain Le Verrier je Pariški akademiji znanosti predstavil zamisel o ustanovitvi mednarodne vremenske službe.
1944 V Črnomlju se je začelo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, na katerem so sprejeli več dokumentov in v njih začrtali okvire ljudske oblasti v povojni državi.
1959 S sporazumom med Veliko Britanijo, Združenimi državami Amerike in Turčijo je Ciper dobil samostojnost.
1986 Sovjetska zveza je v krožnico okoli Zemlje utirila osrednji del orbitalne vesoljske postaje Mir.
