Tiskane izdaje
19. januarja 1576 je umrl nemški meščan in pesnik Hans Sachs, ki je bil glede priljubljenosti, opusa, vpliva na estetiko in vere nekaj izjemnega za svoj čas. Nemški skladatelj Richard Wagner ga je idealiziral tudi v operi Mojstri pevci nürnberški.
Wagner je opero deloma posvetil navadnim ljudem in Sachs je bil eden od njih. Kot sin krojača je tudi sam po osnovnem šolanju leta 1509 postal vajenec v čevljarski delavnici. Okrog leta 1519 je postal čevljarski mojster krpač. Veliko članov obrtniških in trgovskih cehov tistega časa se je ukvarjalo s petjem, ki je bilo utemeljeno kot obrt z zelo strogimi pravili za pisanje glasbe in besedil. Tudi kot pevci so bili organizirani v cehe, njihovo najpomembnejše središče je bilo prav v Nürnbergu. Da je nekdo lahko postal mojster pevec (meistersinger), se je moral najprej izkazati na pevskem tekmovanju. Sachs je okrog leta 1520 postal mojster nürnberške pevske šole, potem je vodil pevsko šolo v Münchnu in leta 1554 postal vodja nürnberške skupine.
Nekatera od 4000 mojstrskih pesmi (Meisterlieder), ki jih je Sachs začel pisati leta 1514, so verske narave. Kot zgodnji privrženec Martina Lutra je leta 1523 o njem napisal alegorijo v verzih Wittenberški slavec (Die Wittembergisch Nachtigall), ki je takoj zaslovela in pripomogla k širjenju reformacije v Nürnbergu. Med njegovimi preostalimi okrog 2000 pesniškimi deli je še 200 dram v verzih, med njimi tudi 85 nezahtevnih komedij Fastnachtsspiele, s katerimi so zabavali množice med pustnimi karnevali.
Sachs je tudi med umetniškim ustvarjanjem bil čevljar. Ko je leta 1560 izgubil sedem otrok in ženo, se je prepustil hudi žalosti. Leta 1561 se je pri šestinšestdesetih letih ponovno poročil in spet začel pisati bolj vesele napeve. Po smrti je bil pozabljen, vse dokler ga ni dve stoletji pozneje odkril Goethe. Danes redno izvajajo nekatere njegove igre, kot je Popotni študent v raju (Der farent Schüler im Paradeis), povečano zanimanje za renesančno glasbo pa je spodbudilo tudi preporod njegovih napevov.
Dogodki na današnji dan:
639 Umrl je zadnji frankovski kralj iz merovinške dinastije Dagobert I., čigar državo je združevalo samo še ime (rojen 605).
1790 Rodil se je vodja švedskega romantičnega gibanja, pesnik, literarni zgodovinar in profesor filozofije, estetike in sodobne književnosti Per Daniel Amadeus Atterbom (umrl 1855).
1798 Rodil se je francoski filozof in matematik, utemeljitelj pozitivizma, Auguste Comte (umrl 1857).
1813 Rodil se je britanski inženir sir Henry Bessemer, ki je leta 1856 zasnoval prvi uporabni postopek za poceni izdelovanje jekla (umrl 1898).
1816 Rodil se je vodilni norveški filozof devetnajstega stoletja Marcus Jakob Monrad, ki je bil tudi konservativni zagovornik unije med Švedsko in Norveško (umrl 1897).
1839 Rodil se je francoski postimpresionistični slikar Paul Cézanne (umrl 1906).
1876 Rodil se je slovenski pesnik moderne Dragotin Kette (umrl 1899).
