Tiskane izdaje
V letih 1954–1962 je potekala alžirska vojna za neodvisnost, eden najpomembnejših bojev za osvoboditev izpod kolonialnega jarma in zelo zapleten konflikt, za katerega so bili značilni partizanski način bojevanja, teroristični napadi na civiliste z obeh strani in protiteroristične operacije francoske vojske. Pošteno je pretresla tudi temelje četrte francoske republike. Po ukazu premiera Guya Molleta je francoska vojska v Alžiriji začela omejen poseg, s katerim naj bi »zagotovili mir« v tej koloniji, ki so jo tedaj imeli za del Francije, vendar se je kmalu sprevrgel v totalno vojno. Alžirci, ki so bili sprva za mirno rešitev spora, so se sčasoma čedalje bolj navduševali za neodvisnost od Pariza, Francozi pa so bili razdeljeni na zagovornike francoske Alžirije (l'Algerie Française), vzdrževanja statusa quo, pogajanj, vmesnega statusa med neodvisnostjo in popolno integracijo v francosko republiko ter alžirske neodvisnosti.
Četrta republika je razpadla in maja 1958 se je na čelo Francije vrnil Charles de Gaulle ter utemeljil peto republiko. V vojaških krogih so pričakovali, da bo Alžirija ostala francoska kolonija, a jih je de Gaulle razočaral, saj se je zavzel za njeno neodvisnost, ki se mu je zdela neizogibna. Začel je pogajanja s predstavniki Alžirske narodne fronte, končala pa so se s podpisom tako imenovanih Evianskih sporazumov o neodvisnosti Alžirije. Podpisu sporazumov je sledilo premirje, ki je začelo veljati 19. marca 1962.
Že aprila 1961 so francoski generali, ki so hoteli preprečiti mirovna pogajanja, v sodelovanju s tajno vojaško organizacijo OAS, v kateri so se zbirali desničarski skrajneži, izvedli »alžirski udar«, s katerim naj bi onemogočili sklenitev Evianskih sporazumov in izgon francoskih kolonistov iz Alžirije, a jim je spodletelo. Neodvisnost Alžirije je bila kljub temu potrjena in njen prvi predsednik je postal vodja Alžirske narodne fronte Mohamed Ahmed Ben Bela.
V francoski družbi je ta vojna pustila globoke brazgotine, ki nanjo močno vplivajo še danes. Parlament je šele junija 1999 dokončno priznal, da je zares šlo za vojno, prej so namreč govorili o »operaciji za ohranjanje javnega reda«, teroristična skupina OAS pa ima med skrajnimi desničarji še vedno veliko privržencev, ki se ne morejo sprijazniti s porazom v Alžiriji.
Dogodki na današnji dan:
1601 Rodil se je španski slikar, kipar in arhitekt Alonso Cano, ki ga imenujejo španski Michelangelo (umrl 1667).
1727 Rodil se je izjemni švicarski urar Ferdinand Berthoud, ki je napisal vrsto izčrpnih razprav o merjenju časa (umrl 1807).
1818 Rodil se je hrvaški pesnik Petar Preradović, eden največjih pesnikov ilirizma (umrl 1872).
1823 Umrl je poljski knez Adam Kazimierz Czartoryjski, ki so mu leta 1763 ponudili poljsko krono, a jo je zavrnil in se raje posvečal pokroviteljstvu umetnosti (rojen 1734).
1905 Rodil se je Hitlerjev glavni arhitekt in nemški minister za oboroževanje Albert Speer (umrl 1981).
1950 Umrl je ameriški pisatelj Edgar Rice Borroughs, ki je leta 1912 svetu predstavil Tarzana (rojen 1875).
