2. april

Beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova, ki se je rodil 2. aprila 1725, je znan predvsem kot junak avanturističnih zgodb in sinonim za lahkoživca.

Objavljeno
02. april 2007 00.01
Posodobljeno
01. april 2007 12.55
Giovanni Giacomo Casanova
Beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova, ki se je rodil 2. aprila 1725, je znan predvsem kot junak avanturističnih zgodb, ki so njegovo ime za vselej spremenile v sinonim za lahkoživca.

Razburljivo in razuzdano življenje se je za Casanovo začelo, ko so ga zaradi škandaloznega vedenja nagnali iz semenišča sv. Ciprijana v Benetkah. Nekaj časa je služil pri katoliškem kardinalu, potem je bil violinist v Benetkah, leta 1750 pa je postal član prostozidarskega reda v Lyonu. Potoval je v Pariz, Dresden, Prago in na Dunaj. Ko se je čez pet let vrnil v Benetke, so ga obtožili čarovništva in ga obsodili na pet let zapora v Piombi, ječi na podstrehi Doževe palače. Oktobra 1756 je zbežal in odšel v Pariz – tam je leta 1757 uvedel loterijo in si med aristokracijo ustvaril ugled uspešnega finančnika. V tistem času se je zanašal na osebni šarm, kvartopirsko srečo in spletkarjenje.

Ko je leta 1760 zaradi dolgov moral zapustiti Pariz, si je nadel ime Chevalier de Seignalt – tako se je imenoval do konca življenja –, in odpotoval v južno Nemčijo ter nato v Švico, Savojo, južno Francijo, Firence in v Rim. Nekaj časa je preživel tudi v Londonu. Leta 1764 mu je pruski kralj Friderik II. ponudil službo, pozneje pa je odšel v Rigo, St. Peterburg in Varšavo. Zaradi škandala, ki ga je povzročil z dvobojevanjem, je bil spet prisiljen bežati in si je poiskal zatočišče v Španiji. Leta 1774 se je lahko vrnil v Benetke. Do leta 1782 je bil tudi beneški vohun. Zadnja leta je preživel na Češkem kot knjižničar grofa Waldsteina na gradu Dux.

Tako raznoliko kot življenje je bilo tudi njegovo pisateljevanje. Pisal je pesmi in kritike, prevedel Homerjevo Iliado in v satiričnih pamfletih smešil beneške patricije, predvsem vplivno družino Grimani. Njegovo najpomembnejše delo je živahna avtobiografija z naslovom Memoires de J. Casanova de Seignalt, ki je izšla šele po njegovi smrti. To je na trenutke pretirano samoljuben opis boemskega življenja, s katerim si je Casanova utrdil tudi ugled tipičnega zapeljivca žensk.

Dogodki na današnji dan:

742 Rodil se je Karel Veliki, frankovski kralj in rimski cesar zahoda ter najpomembnejši predstavnik vladarske dinastije Karolingov (umrl 814).

1118 Umrl je jeruzalemski kralj Balduin I., ki je razširil jeruzalemsko kraljestvo in zavaroval njegove meje ter ustvaril upravni aparat, ki se je v križarskih državah obdržal vseh dvesto let njihovega obstoja (rojen~1058).

1412 Umrl je španski diplomat Ruy Gonzalez de Clavijo, ki je potoval na Timurlenkov dvor v Samarkandu in o tem zapustil dragocene zapise.

1805 Rodil se je danski pesnik in pisatelj Hans Christian Andersen, čigar pravljice so znane po vsem svetu in prevedene v mnoge jezike (umrl 1875).

1850 V Ljubljani je izšel Ljubljanski časnik, ki je dvakrat na teden objavljal uradne novice in razglase in velja za prvi slovenski uradni list.

1900 Rodil se je argentinski pisatelj, dramatik in novinar Roberto Arlt, ki je v argentinsko književnost uvedel roman absurda (umrl 1942).