2. december

2. decembra 1805 je potekala bitka pri Austerlitzu, imenovana tudi bitka treh cesarjev, prvi spopad v vojni tretje koalicije proti Napoleonu in ena Napoleonovih največjih vojaških zmag.

Objavljeno
01. december 2006 23.05
Posodobljeno
01. december 2006 17.10
Bitka pri Austerlitzu
2. decembra 1805 je potekala bitka pri Austerlitzu, imenovana tudi bitka treh cesarjev, prvi spopad v vojni tretje koalicije proti Napoleonu in ena Napoleonovih največjih vojaških zmag. Njegovih 68 tisoč vojakov je premagalo skoraj 90 tisoč ruskih in avstrijskih, ki jim je poveljeval ruski general M. I. Kutuzov. Napoleon je po bitki prisilil Avstrijo, da je v Bratislavi sklenila z njim mir, Prusijo pa je začasno izločil iz protifrancoske zveze.

Bitka je potekala pri mestecu Austerlitz, današnjem Slavkovu v bližini Brna na Moravskem. Potem ko so Francozi 13. novembra vkorakali na Dunaj, so vojsko ruskih in avstrijskih zaveznikov preganjali v notranjost Moravske. Tja je prispel tudi ruski car Aleksander in Kutuzovu odvzel poveljstvo. Zavezniki so se odločili, da se bodo z Napoleonom spopadli zahodno od Austerlitza. Zbrali so se na planoti Platzen, s katere se je Napoleon načrtno umaknil, da bi jih zvabil v past.

Zavezniki so poslali v glavni napad 40 tisoč vojakov; napadli so francosko desno krilo na jugu, da bi ga odrezali od glavnine. Deset tisoč petsto mož pod vodstvom maršala Louisa Davouta se jim je odločno upiralo, zavrnjen pa je bil tudi napad na severno krilo Francozov. Napoleon je takrat poslal 20 tisoč vojakov pod vodstvom maršala Nicolasa Soulta nad oslabljeni osrednji del zavezniške vojske na planoti Platzen.

Zavezniki so bili kmalu razdeljeni na dva dela, ki sta silovito, a neuspešno napadala severni in južni del planote. Izgubili so 15 tisoč vojakov, 11 tisoč so jih Francozi zajeli, preostali pa so se razpršeni potikali naokoli. Napoleon je izgubil 9000 mož. Čez dva dni je Avstrija privolila v prekinitev sovražnosti s Francozi in Aleksandru I. z ostanki njegove vojske izgovorila prosto pot v Rusijo.

Dogodki na današnji dan:

1547 Umrl je španski konkvistador in osvajalec azteške Mehike Hernan Cortes (rojen 1485).

1848 Franc Jožef I. je postal novi avstrijski cesar in madžarski kralj in vladal do smrti leta 1916.

1923 Rodila se je grška operna diva Maria Callas (umrla 1977).

1942 Enrico Fermi in Arthur Crompton sta v Chicagu izvedla prvo uspešno nadzorovano jedrsko reakcijo in s tem omogočila izdelavo atomske bombe.