2. februar

Na današnji dan leta 1446 je v Mantovi umrl italijanski pedagog Vittorino da Feltre. Vodil je šolo La Giocosa, ki je bila verjetno prvi evropski internat, saj so učenci tudi prebivali v šoli.

Objavljeno
01. februar 2007 23.01
Posodobljeno
01. februar 2007 19.08
Vittorino da Feltre
2. februarja 1446 je v Mantovi umrl italijanski pedagog Vittorino da Feltre. Po dvajsetih letih, ki jih je sprva kot študent, potem pa kot učitelj večinoma preživel na univerzi v Padovi, so ga leta 1423 prosili, naj prevzame vzgojo otrok mantovske vladarske dinastije Gonzaga. Privolil je, vendar s pogojem, da njegova šola ne bo na dvoru, saj jo je hotel ločiti od njegovega političnega vpliva in sprejemati tudi druge učence. Od mantovskega vojvode je dobil posebno vilo, jo spremenil v šolo in poimenoval La Giocosa (Hiša veselja). Poleg vladarjevih otrok jo je obiskovalo še šestdeset otrok plemičev in revnih, a nadarjenih dečkov.

Glavna predmeta sta bila jezika in književnost starega Rima in Grčije, poleg tega je Vittorino poučeval aritmetiko, geometrijo, algebro, logiko, dialektiko, etiko, astronomijo, zgodovino, glasbo in govorništvo. K učnemu programu so sodile tudi različne igre in telesna vzgoja. S svojo šolo je sledil grškemu idealu razvoja telesa in duha, vendar je v izobraževanju videl tudi pot v krščanstvo. Njegovi učenci so ga pozneje opisovali kot uspešnega učitelja, ki jih je imel rad, skrbel za njihovo zdravje in razvoj pozitivnega značaja ter učne metode prilagajal njihovim sposobnostim. La Giocosa je bila verjetno prvi evropski internat v današnjem pomenu besede, saj so učenci tudi prebivali v šoli.

Vittorino je poučeval tudi humaniste, ki so prišli k njemu z Vzhoda. Ti so pozneje prevedli v latinščino vrsto grških rokopisov, s katerimi so navdihnili velike mislece zahodnoevropske renesanse.

Dogodki na današnji dan:

1711 Rodil se je avstrijski državnik Wenzel Anton von Kaunitz, dolgoletni avstrijski kancler v drugi polovici 18. stoletja (umrl 1794).

1763 Umrl je francoski dvorni arhitekt Emmanuel Héré de Corny, najbolj znan po načrtu mestnega središča v Nancyju, ki velja za enega najbolj nazornih zgledov urbanistične zasnove v 18. stoletju (rojen 1705).

1826 Umrl je francoski pravnik, politik in gastronom Anthelme Brillat-Savarin, avtor slovitega dela o gastronomiji Physiologie du gout (Fiziologija okusa), ki je bilo manj razprava o kulinarični umetnosti in bolj zbirka duhovitih anekdot in lahkotnih pogovorov, ki naj bi prispevali k čim boljšemu počutju za mizo (rojen 1755).

1848 ZDA in Mehika sta v predmestju Ciudada de Mexico Villa de Gaudelupe Hidalgo podpisali mirovno pogodbo, s katero se je končala vojna med sosedama. Mejo so določili na rekah Rio Bravo in Gila, Mehika pa je prepustila ZDA današnje Arizono, Kalifornijo, zahodni Kolorado, Nevado, Novo Mehiko, Teksas in Utah.

1851 Rodil se je mehiški grafik Jose Gaudelupe Posada, ki je s svojim ekspresionističnim slogom močno vplival na razvoj mehiške umetnosti 20. stoletja (umrl 1913).

1852 V londonskem Fleet Streetu so odprli prvo javno stranišče na svetu.

1882 Rodil se je irski pisatelj James Joyce, eden od utemeljiteljev modernega romana (umrl 1941).