2. januar

2. januarja 1642 se je rodil turški sultan Mehmed IV. Avci, ki je vladal v obdobju med letoma 1648 in 1687. Sultana je ves ta čas bolj od državnih zadev zanimal lov.

Objavljeno
02. januar 2006 01.01
Sultan Mehmed IV. Avci
2. januarja 1642 se je rodil turški sultan Mehmed IV. Avci, ki je vladal v obdobju med letoma 1648 in 1687, ko je bil v turškem imperiju sprva upravni in finančni zaton, pozneje pa do obdobja preporoda pod sposobnimi vezirji iz družine Köprülü. Sultana je ves ta čas bolj od državnih zadev zanimal lov.

Ko je Mehmed IV. nasledil svojega duševno bolnega očeta Ibrahima, je bil star šest let. V državi sta dejansko moč imeli politični frakciji, ki sta ju vodili njegovi babica in mati, državna uprava pa je bila v rokah poveljnikov janičarskih odredov. V tem obdobju so se zgodili upori v Carigradu in Anatoliji, vrsta velikih vezirjev pa si je zaman prizadevala, da bi v imperiju odpravila finančno krizo. Takrat so se kot veliki vezirji uveljavili člani družine Köprülü, pod katerimi je država doživela obdobje olajšanja. To se je poznalo tudi v vrsti vojaških zmag proti Beneški republiki na Sredozemskem morju, med katerimi so Turki osvojili tudi otok Kreto, ter proti Avstriji in Poljski na Balkanskem polotoku.

Mehmed IV. je sodeloval na bojnih pohodih proti Avstriji leta 1663 in Poljski leta 1672, vendar se je še naprej v glavnem zanimal le za lov in odkrivanje novih lovskih revirjev. Megalomanskemu načrtu velikega vezirja Kara Mustafa – paše Köprülüja, po katerem naj bi osvojili Dunaj in Avstrijo, se mu je uspelo upreti, vendar mu ni mogel preprečiti, da imperija ne bi zapletel v katastrofalno vojno z Avstrijo, v kateri je Turčija izgubila veliko evropskega ozemlja. Neuspešnemu obleganju Dunaja je sledila vrsta turških porazov, zaradi katerih so nezadovoljni janičarji Mehmeda IV. novembra 1687 odstavili. Zadnja leta življenja je umaknjen preživel v Edirnah.

1492 Španci so osvojili Granado in končali rekonkvisto, med katero so se krščanske države na Iberskem polotoku bojevale proti muslimanom, potem ko so ti leta 711 vdrli na Iberski polotok in si ga skoraj v celoti podredili.

1635 Kardinal Richelieu je v Franciji ustanovil Academie Francaise.

1776 V avstrijskih dednih deželah so na ukaz cesarice Marije Terezije odpravili mučenje v sodnih procesih.

1863 Izhajati je začel slovenski politični in gospodarski časopis Naprej, ki je zagovarjal pravico do slovenskega jezika, urejal pa ga je Fran Levstik.

1913 Umrl je francoski meteorolog Léon-Philippe Teisserenc de Bort, ki je odkril stratosfero in s tem tlakoval pot študiju višjih plasti ozračja (rojen 1855).

1915 Umrl je avstro-ogrski skladatelj Karl Goldmark, čigar opera Kraljica iz Sabe je konec devetnajstega stoletja izjemno zaslovela (rojen 1830).