2. marec

2. marca 1820 se je rodil eden največjih nizozemskih pisateljev Multatuli, ki je s svojimi zamislimi in svežim slogom zasenčil sicer povprečno in samozadostno nizozemsko književnost sredine devetnajstega stoletja in močno vplival na poznejše generacije literatov.

Multatuli, ki mu je bilo v resnici ime Eduard Douwes Dekker, je leta 1838 odšel v Nizozemsko Zahodno Indijo in opravljal številne vladne službe. Leta 1856 je pustil državno službo, ker ga kot pomočnika komisarja v Lebaku na otoku Java kolonialna vlada ni podprla pri poskusih, da bi zaščitil domačine pred njihovimi lastnimi poglavarji, in se vrnil v Evropo.

Kot pisatelj je postal znan po letu 1860, ko je izdal svoje najpomembnejše delo Max Havelaar ali Nizozemska trgovska družba prodaja na dražbi kavo. V tem romanu, ki je bil deloma avtobiografski, je obravnaval nesmiselno prizadevanje naivnega razsvetljenega uradnika v Indoneziji, da bi razkrinkal in dosegel obsodbo nizozemskega izkoriščanja domačinov. Okvirna struktura romana mu je omogočala, da je hkrati pozival k uveljavljanju in priznavanju pravice na Javi in se neusmiljeno norčeval iz miselnosti nizozemskega srednjega razreda. Ta knjiga je bila veliko pred časom Multatulijevega življenjskega okolja, zato je na Nizozemskem dolgo ostala osamljen pojav.

Poleg Ljubezenskih pisem (Minnebrieven), izmišljene romantične korespondence med Multatulijem, njegovo ženo in Fancy, idealno dušno tovarišico, ki je izšlo leto dni po Maxu Havelaarju, so med Multatulijeva glavna dela spadale tudi obsežne Ideje (Ideën, 1862–77), v katerih je izrazil anahronistično radikalne poglede na položaj žensk v družbi ter razglabljal o izobraževanju, politiki in podobnih temah. V Ideje je vključil tudi avtobiografski roman z naslovom Woutertje Pieterse, zgodnje realistično delo.

Dogodki na današnji dan:

1716 Rodil se je japonski slikar Ito Jakuču, ki je v srednjem obdobju tokugavskega šogunata zaslovel z risbami cvetja, rib in ptic, predvsem petelinov, ki jih je gojil doma, da bi jih laže risal (umrl 1800).

1824 Rodil se je Bedřich Smetana, utemeljitelj sodobne češke glasbene šole (umrl 1884).

1836 Rodil se je nemški orientalist Theodor Nöldeke, znan po semitskih in islamskih študijah, med katerimi je bila tudi zgodovina Korana (umrl 1930).

1852 V Benetkah je umrl francoski maršal Auguste Marmont, ki je bil med drugim guverner Ilirskih provinc (rojen 1774).

1919 Avstrijski zunanji minister Otto Bauer je podpisal tajno pogodbo o priključitvi Avstrije k Nemčiji, ki pa so jo zavezniki pozneje razveljavili.

1939 Umrl je britanski arheolog Howard Carter, ki je novembra 1922 odkril grobnico egiptovskega faraona Tutankamona (rojen 1873).

1960 Umrl je italijanski sociolog, kriminolog in statistik Alfredo Niceforo, ki je izoblikoval teorijo, da ima vsak človek »globoki ego« s protisocialnimi podzavestnimi nagoni, ki ga vračajo v vedenje iz časa pred civilizacijskim razvojem (rojen 1876).

1969 Francosko-britansko nadzvočno potniško letalo Concorde je uspešno opravilo svoj prvi polet.