Tiskane izdaje
2. oktobra 1800 se je rodil avstrijski državnik knez Felix von Schwarzenberg, ki je po marčni revoluciji 1848-1949 habsburško državo zopet vzpostavil kot evropsko silo.
Leta 1818 je stopil v avstrijsko vojsko, leta 1824 pa postal diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha ter služil na avstrijskih veleposlaništvih v Portugalski, Rusiji, Franciji, Angliji, Sardiniji in Kraljestvu obeh Sicilij. Ob izbruhu revolucije 1848 v Italiji se je bojeval pod maršalom Radetzkym v severni Italiji in bil ranjen, po izbruhu revolucije na Dunaju 6. oktobra 1848 pa je spodbujal obrambo mesta.
Dunaj je zapustil 13. oktobra in se pridružil cesarskemu dvoru v moravskem Olomoucu. Po nasvetu svaka kneza Alfreda von Windischgraetza so mu zaupali sestavo vlade na Dunaju in ga 21. novembra imenovali za ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Najprej je poskrbel za to, da je cesarja Ferdinanda I. zamenjal 18-letni nečak Franc Jožef I., potem pa je razpustil avstrijski državni svet v Kromĕřížu. Ta je tedaj že skiciral ustavo, ki bi številnim avstrijskim narodom omogočila daljnosežno avtonomijo. Schwarzenberg je nasprotno zasnoval in z dekretom 4. marca 1849 vsilil ustavo, ki je habsburški imperij pretvorila v centralizirano absolutistično državo z velikimi pooblastili cesarja.
Opustil ni niti zunanje politike. V vsenemškem frankfurtskem parlamentu je nasprotoval nacionalistom, ki so hoteli iz nemške države izključiti nenemške dele habsburške monarhije. S podporo Rusije je Prusijo prisilil, da se je začasno odpovedala ustanovitvi Nemčije brez Avstrije.
Ko je ponovno utrdil cesarsko oblast, je cesarja prepričal, da je konec decembra 1851 preklical vsiljeno ustavo in obnovil absolutizem. Sadov dela ni dolgo užival, saj je umrl že v začetku aprila 1852.
Dogodki na današnji dan:
1599 Umrl je turški zgodovinar Hoca Sadedin, avtor dela, v katerem je opisal obdobje od začetkov otomanskega imperija do konca vladavine sultana Selima I. (rojen 1536).
1785 Avstrijski cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki.
1846 Umrl je ameriški zdravnik in znanstvenik Benjamin Waterhouse, pionir cepljenja proti črnim kozam (rojen 1754).
1847 Rodil se je nemški maršal in državnik Paul von Hindenburg, drugi predsednik weimarske republike, za čigar mandat so bili značilni politična nestabilnost, gospodarska kriza in politični vzpon Adolfa Hitlerja, ki ga je leta 1933 imenoval za nemškega kanclerja (umrl 1934)
1851 Rodil se je francoski maršal Ferdinand Foch, ki je zavezniškim silam poveljeval v zadnjih mesecih prve svetovne vojne in ga imajo nekateri za najbolj zaslužnega za zavezniško zmago (umrl 1929).
1869 Rodil se je indijski politik in borec za neodvisnost Indije Mahatma Gandhi (umrl 1948).
1925 S predstavo La Revue nègre je v Parizu prvič nastopila Joséphine Baker in zaslovela.
1944 S kapitulacijo poljske podtalne domovinske armade se je končala varšavska vstaja.
