20. februar

Na današnji dan leta 1844 se je v Novi Škotski rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slocum, ki je prvi samostojno obplul zemeljsko oblo.

Objavljeno
19. februar 2007 23.01
Posodobljeno
19. februar 2007 18.34
Joshua Slocum
20. februarja 1844 se je v Novi Škotski rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slocum, ki je prvi samostojno obplul zemeljsko oblo.

Z dvanajstimi leti je zbežal od doma in se zaposlil kot pomočnik ribičev v zalivu Fundy. Pri šestnajstih je bil navaden mornar na ladjah, ki so povezovale Veliko Britanijo in ameriško celino, pozneje je delal na tistih, ki so plule med Veliko Britanijo in Daljnim vzhodom, sčasoma pa je napredoval v glavnega častnika na britanskih ladjah, ki so med Veliko Britanijo in San Franciscom prevažale premog in žito. Leta 1865 je za svoje domače pristanišče izbral San Francisco in zaprosil za ameriško državljanstvo. Leta 1869 je postal kapitan dvojambornika, ki je plul med San Franciscom in Seattlom.

Večino življenja je preživel na morju. Ko je njegova ladja na poti v Montevideo leta 1887 doživela brodolom, je prodal njeno razbitino, izplačal posadko in s preostankom denarja zgradil Liberdade, 10-metrsko džunki podobno jadrnico. Z njo je skupaj z družino odplul v ZDA in leta 1894 o tej pustolovščini izdal knjigo.

Potem je v Bostonu preuredil 11-metrsko ribiško ladjo z vršnim jadrom in jo poimenoval Spray ter se aprila 1895 podal na morje. Čez več kot tri leta se je vrnil v Newport na Rhode Islandu, med tem pa obplul Zemljo in prepotoval 74.000 kilometrov. Svoje izkušnje je 1899. opisal v knjigi Sailing Alone Arround the World (Samostojna plovba okoli sveta), ki je danes klasično delo popotniške literature.

Novembra 1909 je s Sprayem odplul proti reki Orinoco in med potjo izginil. Domnevali so, da je obenj trčil velik parnik ali da ga je potopil velikanski kit, saj je bil preveč izkušen pomorščak, da bi se mu lahko zgodilo kaj drugega. Leta 1924 so ga tudi uradno razglasili za mrtvega. Čeprav so njegovo izginotje pogosto povezovali s številnimi drugimi izginotji v Bermudskem trikotniku, ni dokaza, da je bila njegova ladja, ko je izginila, na tem območju.

Dogodki na današnji dan:

1791 Rodil se je avstrijski pianist, učitelj in skladatelj Carl Czerny, znan po svojih pedagoških delih za klavir (umrl 1857).

1803 Umrla je francoska igralka Mademoiselle Dumesnil, ki je bila znana predvsem po vlogah v Voltairovih in Racinovih igrah (rojena 1713).

1901
Rodil se je egiptovski vojaški častnik in državnik Mohamed Nagib, ki je imel pomembno vlogo v revolucionarni odstranitvi kralja Faruka s prestola leta 1952 (umrl 1984).

1909 Italijanski pesnik Marinetti je v francoskem dnevniku Le Figaro objavil Manifest o futurizmu in s tem utemeljil avantgardno umetniško smer, ki je pometla s tradicionalno kulturo.

1943 Prvič je izbruhnil eden najmlajših vulkanov, Paricutin v Mehiki.

1954 V Buenos Airesu je bila ustanovljena Slovenska kulturna akcija.

1972 Ameriški predsednik Richard Nixon je prvič uradno obiskal Kitajsko.

1993 Umrl je italijanski izdelovalec športnih avtomobilov Ferruccio Lamborghini (rojen 1916).

1994 Švicarji so se na referendumu odločili, da bodo do leta 2004 ves tranzitni tovorni promet preusmerili na železnico.