Tiskane izdaje
Grof Claus Schenk von Stauffenberg je vstopil v nemško vojsko leta 1926. V letih 1939–40 se je kot štabni častnik izkazal med tankovskimi ofenzivami na Poljskem in severni Franciji. Po napadu na Sovjetsko zvezo so ga poslali na vzhodno fronto, grobo ravnanje nemških okupacijskih sil s Slovani in Judi pa ga je kmalu razočaralo. Na njegovo prošnjo so ga premestili v severno Afriko – bil je štabni častnik v oklepni diviziji. Med boji aprila 1943 je bil hudo ranjen in izgubil levo oko, desno roko in dva prsta na levi roki.
Med okrevanjem je v njem dozorelo spoznanje, da bo treba odstraniti Hitlerja. V čedalje obsežnejši zaroti armadnih častnikov je prevzel osrednje dejanje, atentat na firerja. Dobra priložnost za to se je ponudila julija 1944, ko je bil povišan v polkovnika in imenovan za vodjo poveljstva rezervnih enot. Tako se je lahko udeleževal konferenc o položaju na bojiščih, na katerih je bil navzoč tudi Hitler.
Po dveh neuspešnih poskusih je Stauffenbergu 20. julija 1944 končno uspelo podtakniti bombo v Hitlerjevem poveljstvu v Rastenburgu v vzhodni Prusiji. Žal pa nemškega diktatorja ni ubila. S tem je spodletel tudi načrtovani državni udar, ki naj bi ga zarotniki izvedli v Berlinu.
Stauffenberg je bil kot vodja zarote med prvimi, ki so se jim nacisti maščevali. Skupaj s še nekaterimi zarotniki so ga v Berlinu v svarilo drugim usmrtili še isto noč, ko je izvedel atentat. Sledil je neusmiljen in krvav obračun, v katerem je bilo ubitih več tisoč ljudi.
Dogodki na današnji dan:
1304 Rodil se je italijanski pesnik Francesco Petrarca, eden največjih renesančnih umetnikov (umrl 1374).
1402 V bitki pri Ankari je mongolski vladar Timurlenk premagal turškega sultana Bajazida I. in skoraj povzročil propad Otomanskega cesarstva.
1485 Rodil se je italijanski geograf Giovanni Battista Ramusio, ki je zbral pomembno zbirko popotniških zapisov z naslovom Delle navigationi e viaggi, v kateri je bila tudi njegova različica potovanj Marka Pola (umrl 1557).
1774 Rodil se je francoski maršal in politik Auguste Marmont, ki je bil nekaj časa tudi generalni guverner Ilirskih provinc (umrl 1852).
1866 V pomorski bitki pri Visu je avstrijsko ladjevje pod vodstvom admirala von Tegetthofa premagalo veliko močnejšo italijansko floto.
1890 Rodil se je italijanski slikar in jedkar Giorgio Morandi, ki je s preprostimi geometričnimi tihožitji steklenic, vrčev in škatel pomembno prispeval k razvoju formalizma v umetnosti 20. stoletja (umrl 1964).
1917 Srbska vlada in Jugoslovanski odbor sta podpisala Krfsko deklaracijo, s katero sta se sporazumela o ustanovitvi skupne države pod dinastijo Karađorđevićev.
1952 Umrl je francoski zgodovinar Ferdinand Lot, ki je proučeval zgodnji srednji vek in obdobje poznega rimskega imperija. Najbolj je znan po pomembnih monografijah o prehodu poznorimske v srednjeveško civilizacijo (rojen 1866).
1969 Ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin sta z lunarnim modulom kot prva človeka pristala na Zemljinem satelitu Luni.
