20. oktober

20. oktobra 1884 se je rodil ameriški filmski igralec madžarskega rodu Bela Lugosi, ki je kot zlobni, a elegantni filmski vampir grof Drakula postal vzor za poznejše upodobitve vampirjev.

Njegovo pravo ime je Bela Blasko, rodil pa se je v Romuniji. Študiral je igro in v letih 1902 do 1919 nastopal na gledaliških odrih v Budimpešti. Prvo svetovno vojno je kot pehotni poročnik preživel na bojišču in leta 1917 prvič zaigral v filmu. Na Madžarskem je posnel še dvanajst filmov, potem pa je leta 1919, po padcu Kunove sovjetske republike, med katero je ustanovil igralski sindikat, zbežal v Nemčijo in tam nastopil v več dokaj uspešnih filmih. Leta 1921 je odšel v ZDA.

Nekaj časa je delal kot težak, potem pa ga je opazil scenarist John L. Balderston in mu dal vlogo v svoji gledališki obdelavi Stokerjevega romana Drakula. Čeprav je bila igra uspešna, si je Lugosi moral silovito prizadevati, da je lahko upodobil tudi prvega filmskega Drakulo – film je leta 1931 Tod Browning posnel za Universal Pictures. Po uspehu z Drakulo, k čemur sta pripomogla tudi njegova naravna bleda polt in srhljiv glas, je igral predvsem malopridneže v grozljivkah. Pozneje se je preskušal v bolj heroičnih vlogah in celo v komediji Ninočka ob Greti Garbo , vendar pri občinstvu ni mogel izbrisati »srhljivega« slovesa. V tridesetih letih je zaradi nepriljubljenosti grozljivk njegova kariera za nekaj časa zastala, v štiridesetih pa se je vrnil, najprej kot grbavi silak Igor v filmu Frankensteinov sin. Na stara leta je bil močno odvisen od opiatov, s katerimi so mu zdravniki sprva lajšali hud išias. Grofa Drakulo je zadnjič upodobil leta 1948 v filmu Bud Abbot and Lou Costello Meet Frankenstein, zadnji film pa je posnel 1955., dobro leto pred smrtjo. Na prošnjo sina in pete žene so ga pokopali oblečenega v Drakulovo ogrinjalo iz enega od številnih filmov o najbolj znamenitem vampirju.

Dogodki na današnji dan:

1480 Rodil se je italijanski metalurg in orožar Vannoccio Biringuccio, avtor prvega preglednega in izčrpnega dela o metalurgiji De la pirotechnia (umrl 1539).

1554 Rodil se je madžarski pesnik Bálint Balassi, izredni lirični poet svojega časa, ki so ga drugi madžarski literarni ustvarjalci dohiteli šele konec 18. stoletja (umrl 1594).

1600 Z zmago v bitki pri Sekigahari je družina Tokugava vzpostavila hegemonijo nad Japonsko in jo obdržala do leta 1868.

1632 Rodil se je največji angleški arhitekt svojega časa sir Christopher Wren (umrl 1723).

1827 V bitki pri Navarinu na jugozahodu Peloponeza, zadnji veliki bitki z lesenimi jadrnicami, je britansko-francosko-rusko ladjevje premagalo egiptovsko-turško.

1854 Rodil se je francoski pesnik Arthur Rimbaud, utemeljitelj simbolizma in predhodnik nadrealizma (umrl 1891).

1860 Izšla sta cesarjev manifest in oktobrska diploma o ureditvi notranjih državnopravnih odnosov v habsburški monarhiji, ki sta poudarila vlogo deželnih zborov in deželnih avtonomij.

1952 Umrl je ruski arheolog Mihail Ivanovič Rostovcev, eden najboljših poznavalcev grške in rimske zgodovine v 20. stoletju (rojen 1870).