20. september

Friedrich Rainer, vrhovni komisar operacijskega območja Jadransko primorje, je 20. septembra 1943 za vodenje nekdanje italijanske Ljubljanske pokrajine ustanovil pokrajinsko upravo in za njenega predsednika imenoval ljubljanskega župana Leona Rupnika.

Večina predvojnih strankarskih politikov se ni hotela neposredno povezati z Rupnikom, zato je ta v pokrajinski upravi zbral mlajše in politično večinoma še neuveljavljene ljudi. To so bili večinoma izrazito protikomunistično usmerjeni mladeniči, ki so si od sodelovanja obetali hiter politični vzpon. Izhajali so predvsem iz katoliških skupin »stražarjev« in »glavačevcev« in so imeli izkušnje tudi v boju proti komunistom. Poleg njih so se v Rupnikovem krogu znašli tudi popolni politični začetniki. Sem je spadala skupina »ljotičevcev«, ki so se uveljavili zlasti po čistkah in zamenjavah v pokrajinski upravi poleti 1944. Ljotičevci so bili edina politična skupina na Slovenskem, ki je bila idejno tudi zares blizu nacizmu in se je po njem zgledovala. V nasprotju s katoliškimi krogi Rupnikovih sodelavcev, ki so v pokrajinski upravi delovali v glavnem zaradi odločnega protikomunizma, drugače pa niso zares verjeli v nemško zmago, so ljotičevci računali na nacistično zmago in »novi evropski red«. Iz njihovih krogov je prišla tudi pobuda za ustanovitev slovenske nacionalsocialistične stranke.

S tem ko je prevzel vodenje pokrajinske uprave, si je Leon Rupnik zagotovil eno od osrednjih mest v protikomunistični in kolaboracionistični dejavnosti. Bil je tudi med pobudniki slovenskega domobranstva, ki ga je hotel osebno tudi voditi. Razglasil se je za komandanta, vendar so ga Nemci kmalu prisilili k odstopu. Kot predsednik pokrajinske uprave je kljub temu močno vplival na domobrance, posebno po septembru 1944, ko je bil imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva.

Rupnik je imel s svojimi sodelavci tudi velike politične ambicije. Izoblikoval je posebno ideologijo, po kateri naj bi domobranstvo postalo jedro novega narodnega gibanja. Ideologija je gradila predvsem na nestrankarstvu in zahtevala obračun s starimi politiki. Za zgled si je vzela Pétainov režim v Franciji.


1863 Umrl je nemški jezikoslovec in etnolog Jacob Grimm, ki je skupaj s svojim bratom Wilhelmom zbiral ljudske pesmi in pripovedke, ki so vodile k razvoju folkloristike (rojen l. 1785).

1870 Rodil se je slovenski slikar Matej Sternen, eden izmed štirih velikih slovenskih impresionistov (umrl l. 1949).

1873 Umrl je italijanski astronom Giovanni Battista Donati, ki je prvi opazoval spekter kometa in ugotovil, da rep kometa vsebuje svetilni plin in ne odseva le sončne svetlobe (rojen l. 1826).

1902 Rodil se je slovaški pravnik, politični novinar in komunistični politik Vladimir Clementis, ki je nasledil češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka po njegovi skrivnostni smrti leta 1948 ter pozneje sam postal žrtev političnih spletk (umrl l. 1952).