Tiskane izdaje
Ljubljana - 21. aprila 1864 se je rodil nemški sociolog in politični ekonomist Max Weber, ki je bil najbolj znan po tezah o protestantski etiki, v katerih je opisoval protestantizem in kapitalizem, in pogledih na birokracijo. Z vztrajanjem pri potrebi po objektivnem pristopu do znanosti in s svojo analizo motivacije v človeških dejanjih, je močno vplival tudi na sodobne sociološke teorije. Kot zgodnji zagovornik pozitivističnega prijema do sociologije in zgodovinopisja je zagovarjal tezo, da pomen zgodovinskega pojava s svojim odnosom do njega bolj določajo ljudje kakor njegova resnična vloga v zgodovini. Razvil je koncept »idealnega tipa« kot orodja za izolacijo sociološkega pojava za analizo. S svojo metodo se je zavestno postavil proti marksizmu in teorijo o pluralnosti zgodovinskih dejavnikov postavil proti tistemu, kar danes imenujemo »esencializem«.
V najbolj znamenitem delu Protestantska etika in duh kapitalizma, ki je izšlo leta 1905, je uspeh protestantskih skupin v zgodnjem evropskem kapitalizmu pripisal psihološkim posledicam kalvinizma in protestantske etike. Ker so si protestanti posvetni uspeh v skladu z etiko razlagali kot znamenje izbranosti, so si zanj zelo prizadevali. Po Webru so gospodarsko pomembni pogledi te etike bili tudi kalvinistični odpor do čaščenja mesenosti, poudarjanje verske dolžnosti do izkoriščanja od boga danih sposobnosti ter redoljubnost in sistematizacija življenja.
Webrove teze so številni drugi znanstveniki močno kritizirali. Angleški zgodovinar R. H. Tawney je sicer sprejel Webrov pogled na svet, vendar je njegove teze razširil s trditvami, da so politični in družbeni pritiski ter duh individualizma s svojo sebično etiko o pomoči sebi ter varčnostjo bolj odločno vplivali na razvoj kapitalizma kot pa samo kalvinistične teorije. Webrovo razlago o enem vzroku za vzpon kapitalizma so pozneje nadomestile teorije, ki so vzroke za vzpon kapitalizma iskale v številnih različnih dejavnikih.
Dogodki na današnji dan:
1109: Umrl je eden najpomembnejših predstavnikov zgodnje sholastične filozofije Anzelm iz Canterburyja (rojen 1033/34).
1699: Umrl je francoski klasicistični dramatik Jean Racine, ki je ustvaril idealno francosko dramo, sprostil dejanje in dal prednost psihološki analizi človeških, predvsem ljubezenskih, strasti, ki največkrat tragično zmagajo nad razumom (rojen 1639).
1816: Rodila se je angleška pisateljica Charlotte Brontë (umrla 1855)
1828: Rodil se je francoski filozof in pisatelj Hippolyte Taine, znan po pozitivistični metodi proučevanja umetnosti, literature in družbenega življenja (umrl 1893).
1832: Rodil se je švicarski jezikoslovec in raziskovalec Werner Munzinger, ki je zaslovel predvsem s potovanji na ozemlje današnje Eritreje (umrl 1875).
1849: Rodil se je nemški embriolog in citolog Oskar Hertwig, ki je prvi spoznal, da je zlitje jeder spermija in jajčeca ključnega pomena pri oploditvi jajčeca (umrl 1922).
1872: V Ljubljani so ustanovili Društvo slovenskih pisateljev.
