Tiskane izdaje
Zadnja leta vladavine rimskega cesarja Nerona so minila v znamenju strahu in nasilja. Aprila 68 se je rimski senator Vindeks, guverner Galije Lugdunensis, odločil za upor, s katerim naj bi odstranil Nerona in ga zamenjal z guvernerjem Hispanie Tarraconensis Galbo. Ta je takoj odkorakal v Rim, v tem času pa so renske enote napadle Vindeksove in jih premagale, a Nerona vendarle niso rešile, saj mu je senat junija odtegnil podporo in za cesarja priznal Galbo.
Renske legije so zaradi preobrata ostale brez nagrade za zvestobo cesarju in padle v nemilost pri Galbi, ki je njihovega poveljnika Rufusa takoj zamenjal z Vitelijem. Ko se je ves preostali imperij veselil Neronove smrti, se je v Germaniji že pripravljal upor.
Galba je začetno priljubljenost hitro izgubil. Med pohodom na Rim je namreč uničil ali oplenil mesta, ki mu niso takoj prisegla zvestobe, v Rimu pa je odpravil vse Neronove reforme, tudi pozitivne. Tudi njega je preganjal nerazumen strah pred zarotniki, zato je usmrtil številne mogočneže, zaradi neizplačanih nagrad se je zameril še vojski.
Januarja 69 so se renske legije uprle in za cesarja razglasile Vitelija. Galba je za naslednika imenoval mladega senatorja Liciana in se s tem zameril predvsem mogočnemu politiku Otonu. Ta je podkupil cesarjevo gardo, da je Galbo kmalu potem ubila na Forumu. Senat je še istega dne za cesarja priznal Otona, ki so ga ljudje sprejeli z olajšanjem. Oton je bil sicer stremuški in pohlepen, ni pa bil okruten in tiran. Toda takrat je proti jugu že korakal Vitelij, ki so mu bile zveste najelitnejše legije vsega imperija. Oton se je z njim sicer poskušal pogajati, vendar zaman. Ko je bil po Otonovem porazu in samomoru Viteliju prestol zagotovljen, je priredil vrsto zabav in parad, ki so imperij privedle na rob bankrota. Ko so upniki začeli terjati dolgove, je pokazal svojo nasilno naravo ter jih mučil in ubijal. Da bi spet napolnil državno blagajno, je začel ubijati tudi bogate državljane.
Judejske in sirske legije so takrat že izbrale za cesarja Vespazijana, ki je uspešno zatiral veliki judovski upor. Ta je nad Rim poslal močno vojsko, sam pa odšel v Egipt in si zagotovil velike zaloge žita. Kmalu so se mu pridružile še legije v Reciji in Meziji, ki so usodno porazile Vitelijevo vojsko, Vitelija pa so kmalu ujeli Vespazijanovi možje in ga ubili.
21. decembra 69 je končno postal rimski cesar Flavij Vespazijan, začetnik flavijske dinastije. Po uspešnem vladanju je junija 79 umrl naravne smrti.
Dogodki na današnji dan:
1375 Umrl je italijanski renesančni pisatelj in učenjak Giovanni Boccaccio (rojen 1313).
1795 Rodil se je eden vodilnih zgodovinarjev 19. stoletja Leopold Ranke, ki ga nekateri imajo za očeta moderne zgodovinske znanosti (umrl 1886).
1837 Rodil se je slovenski skladatelj Josip Ipavec (umrl 1921).
1867 V avstrijski polovici habsburške monarhije so sprejeli decembrsko ustavo, ki je različnim narodnostim v okviru dežel zagotavljala večjo svobodo in enakopravnost.
1974 V prenovljenih prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki so odprli Galerijo Božidarja Jakca s stalno zbirko del Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa
