21. december

21. decembra 1970 je umrl najbolj razvpiti vohun druge svetovne vojne Cicero, ki je v letih 1943 in 1944 delal za nemško obveščevalno službo.

Objavljeno
21. december 2005 01.01
Elyesa Bazna alias Cicero
21. decembra 1970 je umrl najbolj razvpiti vohun druge svetovne vojne Cicero, ki je v letih 1943 in 1944 delal za nemško obveščevalno službo.

Cicero, majhen in čokat možak, ki mu je v resnici bilo ime Elyesa Bazna, je bil po rodu Albanec s Kosova. Bivši mladoletni prestopnik, ključavničar in gasilec se je najprej kot osebni služabnik zaposlil pri jugoslovanskem veleposlaniku v Turčiji, potem pa pri nemškem konzulu, ki pa ga je odpustil, ko je ugotovil, da bere njegova pisma.

Leta 1942 je Bazna postal osebni služabnik britanskega veleposlanika v nevtralni Turčiji. Kmalu je ugotovil, da ima veleposlanik v spalnici v zaklenjeni črni skrinjici zelo pomembne dokumente. Ko je ob neki priložnosti za nekaj minut zapustil sobo in v skrinjici pustil ključ, je Bazni uspelo dobiti njegov odtis, po katerem mu je prijatelj izdelal kopijo.

Bazna je kmalu začel fotografirati britanske tajne dokumente, ki jih je od oktobra 1943 prodajal nemškemu veleposlaniku v Ankari. Nemcem je posredoval natančne podatke o številnih mednarodnih konferencah in bombardiranju romunskih naftnih polj v Ploestiju ter okvirne podatke o pripravah na operacijo Overlord, zavezniško izkrcanje na atlantski obali Francije. Za njegove dokumente sta se zanimala celo Joachim von Ribbentrop in Adolf Hitler, vendar nemški uradniki dokumentom kljub očitni avtentičnosti niso zaupali, kar se je pozneje izkazalo za usodno.

Po drugi strani je britanska obveščevalna zmotno menila, da Bazna ne razume angleško in da je preneumen, da bi lahko bil vohun. Kljub temu je vse teže opravljal vohunsko delo, saj so v veleposlaništvu namestili nove alarmne naprave. Aprila 1944 je končno je zapustil veleposlaništvo. Po vojni je ugotovil, da je denar, ki ga je prejel za vohunsko dejavnost, ponarejen in za »goljufijo« neuspešno poskušal tožiti nemško vlado. Njegovo zgodbo so objavili v knjigi in po njej posneli tudi film.

1375 V Certaldu v Toskani je umrl italijanski renesančni pisatelj in učenjak Giovanni Boccaccio (rojen 1313).

1401 Rodil se je florentinski zgodnjerenesančni slikar Masaccio, ki je v le šestih letih korenito preoblikoval florentinsko slikarstvo (umrl 1428).

1795 Rodil se je eden vodilnih zgodovinarjev devetnajstega stoletja Leopold Ranke, ki ga nekateri imenujejo očeta in učitelja moderne zgodovinske znanosti (umrl 1886).

1837 Rodil se je slovenski skladatelj Josip Ipavec (umrl 1921).

1867 V avstrijski polovici habsburške monarhije so sprejeli decembrsko ustavo, ki je različnim narodnostim v okviru dežel zagotavljala večjo svobodo in enakopravnost.

1974 V prenovljenih prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki so odprli Galerijo Božidar Jakac s stalno zbirko del Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa.

1988 Umrl je ameriški biolog Curt Paul Richter, ki je dokazal, da lahko na biološke procese v človeku močno vpliva priučeno vedenje (rojen 1894).