Tiskane izdaje
21. februarja 1571 je umrl italijanski renesančni literarni kritik Lodovico Castelvetro, znan predvsem po prevodih in razlagah Aristotelove Poetike, v katerih je branil dramsko enotnost časa, prostora in dogajanja ter uporabo poezije zgolj za užitek. S tem je pripomogel k oblikovanju kritiških meril za dramo renesančnega in francoskega neoklasicističnega obdobja.
Rodil se je v plemiški družini iz Modene. Na univerzah v Bologni, Ferrari in Padovi je študiral pravo, potem pa še književnost v Sieni. Nekaj časa je živel v Rimu, pozneje se je vrnil v rojstno Modeno in se gibal v literarnih krogih. Manjši prepir s pesnikom Annibalejem Carom, ki ga je izzvalo Castelvetrovo kritiziranje ene od Carovih kancon, je prerasel v velik literarni spor, ki je privedel do tega, da so Castelvetra leta 1560 poklicali pred inkvizicijo v Rim. Ker je zbežal iz Italije, ga je Cerkev izobčila.
Nekaj časa je živel v Franciji in nato na Dunaju – tam je leta 1570 objavil razpravo o Aristotelovi Poetiki z naslovom La poetica di Aristotele vulgarizzata (Popularizirana Aristotelova Poetika). Čeprav so njegove razlage Aristotelovih zamisli sem in tja nejasne, je s tem delom močno vplival na razvoj drame in literarne kritike. Zagovarjal je idejo, da je pesništvo namenjeno zgolj užitku, in se tako oddaljil od dotedanjega mnenja, da mora vedno tudi poučevati. Uprl se je platonskemu stališču, da so pesniki navdihnjeni z božansko norostjo. Poudarjal je, da je to le mit, ki so ga skovali nevedne množice in samoljubni pesniki.
Dogodki na današnji dan:
1823 Rodil se je francoski filozof Pierre Laffitte, učenec Augusta Comta, ki je v svoji doktrini pozitivizma učil, da nekaj pomeni samo znanje, ki ga je mogoče dokazati z metodami empiričnih znanosti (umrl 1903).
1848 V Londonu je izšel Komunistični manifest Karla Marxa in Friedricha Engelsa.
1886 Rodil se je France Stele, utemeljitelj slovenske umetnostne zgodovine (umrl 1972).
1893 Rodil se je španski glasbenik Andrés Segovia, ki so ga v njegovem času mnogi imeli za najboljšega kitarista. Veliko je prispeval k temu, da se je klasična kitara znova uveljavila kot koncertni inštrument, in sam prikazal njene izrazne in tehnične zmožnosti (umrl 1987).
1916 Pri Verdunu se je začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne, ki je trajala skoraj osem mesecev. Padlo je 364.000 francoskih in 338.000 nemških vojakov.
1933 V Ljubljani so s popoldansko čajanko odprli kavarno na vrhu Nebotičnika in tako označili konec gradnje te stavbe, najvišje v tedanji Jugoslaviji in ene najvišjih v srednji Evropi.
1974 Skupščina SFRJ je sprejela novo ustavo, ki je opredelila Jugoslavijo kot zvezno republiko enakopravnih narodov in narodnosti.
1991 Slovenski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je parlamentom drugih republik predlagal sporazumno razdružitev SFRJ na dve ali več suverenih in neodvisnih držav.
