Tiskane izdaje
21. februarja 1844 se je v Lyonu rodil francoski organist, skladatelj in glasbeni pedagog Charles-Marie Widor.
Widor, ki je bil sin in vnuk izdelovalcev orgel, se je začel glasbe učiti pri očetu in pri enajstih letih je postal organist v srednji šoli v Lyonu. Po študiju igranja orgel in glasbene kompozicije v Bruslju se je leta 1860 vrnil v Lyon ter očeta kot organist nasledil za dobro desetletje v cerkvi Saint-François. Leta 1870 se je izpraznilo mesto organista v pariški cerkvi Saint-Sulpice. Widor je bil organist v tej cerkvi vse do leta 1934. Sočasno je poučeval glasbo na pariškem konservatoriju in leta 1890 je na mestu profesorja za igranje orgel nasledil Césarja Francka, šest let pozneje je na mestu profesorja glasbene kompozicije nasledil Théodorja Duboisa.
Med Widorjevimi študenti na pariškem konservatoriju so bili številni najbolj ugledni evropski organisti, ki so delovali ob prelomu stoletja. Med njimi sta bila tudi Louis Verne in Marcel Dupré. Pri njem je orgle študiral Albert Schweitzer, glasbeno kompozicijo pa je poučeval Arthurja Honeggerja in Dariusa Milhauda.
Kot skladatelj je Widor v zgodovini zapisan predvsem kot avtor desetih simfonij za orgle, čeprav je napisal operi, kar precej baletne glasbe ter številna druga vokalna in orkestralna dela. Posamezni stavki iz njegovih simfonij za orgle so postali standardni del recitalov. Na njih se najbolj pogosto pojavlja Toccata iz njegove pete simfonije. Skupaj z Albertom Schweitzerjem je uredil tudi prvih pet zvezkov dokončne zbirke Bachovih skladb za orgle.
Dogodki na današnji dan:
1571 Umrl je dominantni kritik italijanske renesanse Lodovico Castelvetro. Znan je bil predvsem po prevodih in neodvisnih razlagah Aristotelove Poetike, v katerih je branil dramsko enotnost časa, prostora in dogajanja ter uporabo poezije le za užitek. S tem je pripomogel k oblikovanju kritiških meril za dramo renesančnega in francoskega neoklasičnega obdobja (rojen 1505).
1823 Rodil se je francoski filozof Pierre Laffitte, tesni učenec Augusta Comta. V svoji doktrini pozitivizma je učil, da nekaj pomeni le znanje, ki ga je mogoče dokazati z metodami empiričnih znanosti (umrl 1903).
1848 V Londonu je izšel Komunistični manifest Karla Marxa in Friedricha Engelsa.
1916 Pri Verdunu se je začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne, trajala je skoraj osem mesecev. V bojih je padlo 364.000 francoskih in 338.000 nemških vojakov.
1933 V Ljubljani so s popoldansko čajanko odprli kavarno na vrhu ljubljanskega Nebotičnika, to je označilo konec gradnje te stavbe, ki je bila takrat najvišja v Jugoslaviji in ena najvišjih v srednji Evropi.
1974 Skupščina SFRJ je sprejela novo ustavo in Jugoslavijo opredelila kot zvezno republiko enakopravnih narodov in narodnosti.
1991 Slovenski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je parlamentom drugih republik predlagal sporazumno razdružitev SFRJ na dve ali več suverenih in neodvisnih držav.
