21. maj

N adanašnji dan leta 1758 se je rodil francoski državnik, Napoleonov policijski minister Joseph Fouché, eden tistih ljudi, ki so do genialnosti razvili čut za lastno korist in sposobnost prilagajanja vsem razmeram.

Objavljeno
21. maj 2008 00.01
Posodobljeno
20. maj 2008 18.50
Joseph Fouché, Napoleonov policijski minister
21. maja 1758 se je rodil francoski državnik, Napoleonov policijski minister Joseph Fouché, nekdanji duhovnik, učitelj, revolucionar, komunist in jakobinec, zloglasni plenilec cerkva, danes republikanec, jutri monarhist, najbizarnejši kameleon, eden tistih ljudi, ki so do genialnosti razvili čut za lastno korist in sposobnost prilagajanja vsem razmeram, in katerih vrhovno načelo je breznačelnost, edini značaj pa brezznačajnost. Pisatelj Honore de Balzac je o njem zapisal, da je »edini minister, ki ga je Napoleon sploh kdaj imel«.

Fouché je bil otrok revolucije. V Nantesu je bil neke vrste protokomunist, v Lyonu so mu rekli lyonski klavec, potem pa je pravočasno izdal Robespierra in po nekaj sušnih letih 1799. postal policijski minister francoske republike. Še istega leta je pomagal zrušiti direktorij. Napoleon se mu je oddolžil tako, da ga je pustil na položaju. A kmalu je postal tako močan, da se brez njegove vednosti v Franciji ni nič zgodilo, zato se ga je začel bati celo Napoleon. Da bi ga umaknil daleč od sebe, ga je imenoval za guvernerja Ilirskih provinc.

Fouché je pripotoval v Ljubljano v zadnjem obdobju cesarstva julija 1813 in se brez posebnih iluzij kot popolni politični pragmatik takoj začel pripravljati na umik. Avgusta je še priredil veličastno praznovanje Napoleonovega rojstnega dne, v začetku oktobra pa je že odpotoval v Trst, nato v Gorico in od tod v Italijo. Iz Benetk je Napoleonu poročal o umiku in pripomnil, da se bodo Francozi vrnili v Ilirijo.

Po bitki pri Waterlooju se je kratek čas še ukvarjal s politiko, potem pa so ga rojalisti izgnali. Zatočišče mu je ponudil knez Metternich, ki mu je dovolil prebivati v Pragi in Linzu. Leta 1819 se je ustalil v Trstu in tam decembra 1820 umrl.

Dogodki na današnji dan:

1349 Na srbskem državnem zboru so razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega zakonika fevdalne Srbije.

1471 Rodil se je nemški slikar in grafik Albrecht Dürer, najpomembnejši mojster severne renesanse (umrl 1528).

1542 Umrl je španski raziskovalec in konkvistador Hernando de Soto, ki je sodeloval pri osvajanju Srednje Amerike in Peruja ter med raziskovanjem današnjega jugovzhodnega dela ZDA odkril reko Misisipi (rojen 1496/97).

1904 V Parizu so se sestali predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).

1921 Rodil se je ruski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Saharov (umrl 1989).

1927 Ameriški letalec Charles Lindbergh je po prvem samostojnem poletu čez Atlantski ocean, dolgem triintrideset ur in pol, pristal v Parizu.

1948 Akademija znanosti in umetnosti je bila preimenovana v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

1975 V strogo varovanem zaporu v Stammheimu pri Stuttgartu se je začelo sojenje voditeljem levičarske teroristične organizacije Frakcija rdeče armade (RAF), ki je Zvezno republiko Nemčijo več let vznemirjala z napadi. Najbolj znana med obsojenci sta bila Andreas Baader in Ulrike Meinhof.