21. marec

Alcatraz, 5 hektarov velik in 41 metrov visok otok brez rastlinstva, ki ga pogosto ovija megla, je prav gotovo najbolj razvpit otok v zalivu San Francisca.

Objavljeno
20. marec 2007 23.05
Posodobljeno
20. marec 2007 20.22
Alcatraz, 5 hektarov velik in 41 metrov visok otok brez rastlinstva, ki ga pogosto ovija megla, je prav gotovo najbolj razvpit otok v zalivu San Francisca in upravičeno nosi imena, kot so Skala obupa, Hudičev otok ali preprosto Skala (The Rock). Ameriške oblasti so ga 1847. odkupile od Mehičanov in sedem let pozneje na njem postavile prvi svetilnik ob tihomorski obali, ki še vedno deluje.

Znan je predvsem po tem, da je bil na njem vrsto let eden najhujših zaporov na svetu. Prvi ujetniki so bili dezerterji v ameriški državljanski vojni, med prvo svetovno vojno pa tisti, ki so zavračali služenje vojaščine. Leta 1936 je vojaško ministrstvo prepustilo otok pravosodnemu in to je na njem odprlo zapor za nepoboljšljive zločince.

Zelo blizu obale in vendar daleč od civilizacije so zaporniki čemeli v tesnih celicah, v katerih so imeli zgolj umivalnik s hladno vodo, straniščno školjko in ozko posteljo, skozi okna celic pa so lahko opazovali živahno življenje na obali. Jetnikov je bilo hkrati največ 250 in za rešetkami so preživeli povprečno deset let. Jetniški vsakdanjik je bil skrajno enoličen: ob 6.30 vstajanje, ob 7.00 zajtrk in potem delo, ob 11.40 kosilo in potem delo, ob 16.20 večerja in dnevno štetje ujetnikov, ob 21.30 spanje. V prvih letih je celo delo veljalo za privilegij. Jetniki so zelo redko brali časopise ali poslušali radio, obiske pa so lahko sprejemali le po eno uro na mesec.

Najbolj znani »prebivalci« Alcatraza so bili Birdman Robert Stroud, George Machine Gun Kelly in Scarface Al Capone. Niti Al Capone, eden najmogočnejših vodij ameriškega podzemlja, ni mogel pobegniti. Alcatraz je veljal za najvarnejšo ječo v ZDA, saj so ledeno mrzla voda, močni vodni tokovi in morski psi v zalivu onemogočali pobeg. Izmed 1576 jetnikov, ki so se zvrstili v Alcatrazu, jih je poskusilo zbežati le štiriintrideset. Triindvajset so jih ujeli v eni uri, šest so jih ustrelili še na otoku, kaj se je zgodilo s preostalimi petimi, pa se ne ve.

Zapor na Alcatrazu je deloval do 21. marca 1963, ko so ga zaradi visokih obratovalnih stroškov opustili. Leta 1969 so se na njem za devetnajst mesecev utaborili Indijanci, ki so zahtevali od oblasti, naj jim vrnejo njihovo zemljo. Pozneje se je, tudi zaradi mnogih filmov, razvil v kultno ječo, ki je postala pravi magnet za turiste.

Dogodki na današnji dan:

1546 Rodil se je antverpenski slikar Bartholomaeus Spranger van den Schilde, znan po aktih v poznem manierističnem slogu (umrl 1611).

1685 Rodil se je nemški skladatelj, mojster baročne polifonije Johann Sebastian Bach (umrl 1750).

1750 Avstrijska cesarica Marija Terezija je izdala odredbo o poštnih tarifah in določila poštnino glede na dolžino poti pisma.

1762 Umrl je francoski astronom Nicolas Louis de Lacaille, ki je kartiral ozvezdja, vidna na nebu južne poloble, in številna poimenoval (rojen 1713).

1913 Rodil se je hrvaški pesnik Ivan Goran Kovačić (umrl 1943).

1917 Rodil se je izraelski vojak in arheolog Jigael Jadin, najbolj znan po proučevanju mrtvomorskih zvitkov (umrl 1984).