Tiskane izdaje
Sveti Dominik, ustanovitelj dominikancev, »črnih menihov«, enega izmed štirih velikih redov Katoliške cerkve, je kot duhovnik španske škofije Osma spremljal svojega škofa na pridigarski odpravi med albižanskimi heretiki na jugu Francije. Tam je leta 1206 s spreobrnjenkami ustanovil ženski samostan v Prouillu, v katerem je bila tudi skupina pridigarjev. Tako se je razvila zamisel o ustanovi pridigarjev, ki naj bi spreobrnili albižane, in papež Inocenc III. jo je leta 1215 začasno potrdil. Dominik je potem napisal redovna pravila za svoje privržence, ki jih je utemeljil na naukih svetega Avguština in v Toulousu ustanovil prvo skupnost. 22. decembra 1216 je papež Honorij III. red potrdil tudi formalno.
Pri dominikanskem redu je bilo novo predvsem pooblastilo za pridiganje krščanske doktrine, ki je bilo prej v domeni škofov in njihovih legatov. Menihi so se morali zato posvetiti teološkim študijam in Dominik je svojih prvih sedem menihov že 1218. poslal na študij na pariško univerzo.
Dominikanski red je bil od začetka sinteza kontemplativnega življenja in aktivnega duhovništva. Njegovi člani živijo v komuni in vzdržujejo ravnotežje med demokratično izbranimi predstavniki in močnimi izvoljenimi nadzorniki. V nasprotju s prejšnjimi meniškimi redovi dominikanski ni bil zveza avtonomnih samostanov, temveč vojska duhovnikov, ki so bili vedno pripravljeni, da gredo tja, kjer so jih potrebovali. Posameznik ni pripadal samostanu, ampak vsemu redu, zato so ga lahko poslali kamor koli. Ta novost je bila model tudi za številne poznejše redove.
V štirih desetletjih po ustanovitvi reda so se njegovi nadarjeni člani znašli na evropskih univerzah, dominikanske habite pa so si oblekli tudi številni ugledni predstojniki, sprva le teologi brez svojih filozofskih pogledov. Albertus Magnus in njegov učenec Tomaž Akvinski sta jih sčasoma popeljala k integraciji teologije in filozofije ter študiju Aristotela. Drugi dominikanski bratje so se posvečali pridiganju. V južni Franciji so nastopali proti katarom, v Španiji proti Judom in Mavrom, v severni in vzhodni Evropi pa so evangelizirali pogane. Ko je Cerkev ustanovila inkvizicijo, jo je zaupala dominikancem. Ti so bili tudi misijonarji v novih deželah, v sodobnem času pa so apostolat razširili še na sodobne medije.
Dogodki na današnji dan:
1858 Rodil se je italijanski operni skladatelj Giacomo Puccini (umrl 1924).
1902 Umrl je nemški nevropsihiater Richard von Krafft-Ebing, eden od začetnikov seksualne psihopatologije (rojen 1840).
1909 Rodil se je slovenski zgodovinar Metod Mikuž (umrl 1982).
1917 V Brest-Litovsku so se začela mirovna pogajanja med sovjetsko Rusijo in centralnimi silami.
1938 Nemškima fizikoma Ottu Hahnu in Fritzu Strassmannu je uspela cepitev uranovega jedra.
1941 V bosanskem mestecu Rudu je bila ustanovljena Prva proletarska brigada. V SFRJ je bil ta dan praznik Jugoslovanske ljudske armade.
1948 Ameriški znanstveniki so dokončali prototip bipolarnega tranzistorja.
1993 V Sloveniji je bil sprejet nov zakon o visokem šolstvu.
