22. februar

Francijo je konec sedemnajstega stoletja pretresla tako imenovana afera s strupi. Leta 1679 se je izkazalo, da so plemiči, premožni meščani in tudi navadni ljudje množično skrivaj obiskovali vedeževalke, ki jih je bilo v Parizu tistega časa zelo veliko, ter naročali mamila, strupe, črne maše in druge nečedne zadeve. Preiskavo je tri leta prej sprožil sodni proces proti markizi de Brinvilliers, ki je z ljubimcem, vojaškim častnikom Godinom de Saint-Croixom, zastrupila svojega očeta in dva brata, da bi dobila družinsko premoženje in naredila konec njihovemu vmešavanju v njeno prešuštniško razmerje. Ko se je preiskava začela, je markiza pobegnila v tujino, vendar so jo leta 1676 aretirali in pozneje obglavili, truplo pa sežgali.

Sodni proces je spodbudil zanimanje javnosti in opozoril na še nekatere druge skrivnostne smrti. Tedanja pariška družba je bila obsedena s spiritualističnimi seansami, prerokovanjem usode in ljubezenskimi napoji. Nekatere vedeževalke, ki so prodajale tudi strupe, takrat imenovane še »praški za dedovanje«, so po aretaciji oblastem izročile sezname svojih strank. Te so bile večinoma krive le tega, da so si dale prerokovati iz dlani ali kupile afrodiziak, vendar so jih obtožili sodelovanja pri zločinih vedeževalk. Aprila 1679 so ustanovili posebno sodišče chambre ardente in to je v 210 razpravah izdalo 319 zapornih nalogov, 36 ljudi pa obsodilo na smrt. Najbolj znana obsojenka je bila babica in vedeževalka La Voisin , ki so jo 22. februarja 1680 kot čarovnico in zastrupljevalko sežgali na grmadi.

Med njenimi strankami je bila tudi ljubica kralja Ludvika XIV. madame de Montespan. Hči La Voisinove in njene sodelavke so jo obtožile, da je od leta 1667 zahajala k vedeževalki, da bi ji z magijo in ljubezenskimi napoji pomagala obdržati kraljevo ljubezen. Menda je sodelovala tudi pri črnih mašah in poskušala zastrupiti mlado tekmico in vladarja. Ludvik XIV. je po obtožbah proti Montespanovi odpravil javne procese, a je ukazal nadaljevanje preiskave. Montespanovi niso nikoli dokazali krivde, vendar je počasi le izgubila kraljevo naklonjenost.

Dogodki na današnji dan:

1558 Nemški cesar Ferdinand I. je odprl univerzo v Jeni, ki je konec 18. stoletja postala ena najpomembnejših nemških univerz.

1674 Umrl je francoski literarni kritik in pesnik Jean Chapelain, ki je poskušal literarno kritiko uglasiti z empiričnimi merili (rojen 1595).
1723 Rodil se je prvi predsednik ZDA George Washington (umrl 1799).

1749 Rodil se je eden prvih velikih muzikologov in prvi biograf J. S. Bacha Johann Nikolaus Forkel (umrl 1818).

1828 Nemški kemik Friedrich Wöhler je iz amonijevega cianata sintetiziral sečnino, prvo umetno ustvarjeno organsko snov.

1834 V prilogi časopisa Illyrisches Blatt je bil objavljen Prešernov Sonetni venec.

1896 Rodil se je slovenski filmski režiser, scenarist in snemalec Metod Badjura (umrl 1971).

1900 Umrl je ameriški klovn Dan Rice, eden najbolj slavnih klovnov v zgodovini cirkusa (rojen 1823).

1942 Italijani so zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico.