Tiskane izdaje
Hoja po vrvi čez sotesko ob Niagarskih slapovih se zdi nekaj predrznega, če pa nekdo to naredi kar sedemnajstkrat, se zdi nor. To so vendarle bili le eni od najbolj navdušujočih nastopov francoskega akrobata in vrvohodca Blondina. Pred Niagarskimi slapovi je prvič hodil junija 1859 in pri tem 50 metrov nad vodo na vrvi, ki je bila debela le 7,5 cm, v vsako smer prehodil skoraj pol kilometra.
Pozneje je podvig večkrat ponovil. Vsak nastop je bil drznejši od prejšnjega. Enkrat ga je opravil s prevezanimi očmi, drugič je pred seboj porival samokolnico, enkrat je s seboj odnesel štedilnik in si na pol poti pripravil omleto, drugič je hodil na hoduljah. Avgusta 1859 je čez sotesko na hrbtu nesel svojega agenta Harryja Colcorda. Colcord je potem rekel, da je bil podvig zanj grozen, saj so se strgale vodilne vrvi, zato je glavna vrv zelo nihala. Leta 1860 si je Blondinov podvig ogledal tudi britanski prestolonaslednik, vendar ni dovolil, da bi ga Blondin na hrbtu odnesel čez sotesko.
Blondin se je sicer kot Jean-François Gravelet rodil v Franciji. Vzdevek Blondin je prevzel od lastnika cirkusa, v katerem je najprej delal. Pri šestih letih ga je oče, tudi vrvohodec, poslal na gimnastično šolo v Lyonu. V mladosti je bil znan kot Mali čudež in z akrobatsko družino Ravel odpotoval v ZDA in se v New Yorku pojavljal v okviru ameriškega cirkusa Barnum's Greatest Show on Earth.
Leta 1862 je nastopil v londonski Kristalni palači in na vrvi je hodil 50 metrov nad betonskimi tlemi. Pri tem je v samokolnici sedela njegova petletna hči, ki je gledalce posipala s cvetnimi listi vrtnic. Občinstvo je bilo zgroženo nad nevarnostjo, v kateri je bil otrok, zato je moral notranji minister Blondinu preprečiti ponovitev nastopa. Zato je nastop spremenil in med njim spekel omleto, naredil salto in hodil s hoduljami.
Blondin je bil takrat že dobro plačan zabavljač, ki je vedno pritegnil velike množice gledalcev. Za dvanajst nastopov v Londonu je prejel izjemno visok honorar, ob katerem je Charles Dickens pripomnil, da je na nastop v željnem pričakovanju tragične nesreče prišlo pol Londona.
Blondin usodne nesreče ni nikoli doživel. Nastopal je še po sedemdesetem letu starosti in se na koncu po vrvi celo vozil s kolesom. 22. februarja 1897 je star 75 let naravne smrti umrl v svoji angleški vili.
1558 Nemški cesar Ferdinand I. je odprl Univerzo v Jeni. Konec 18. stoletja je postala ena najpomembnejših nemških univerz.
1674 Umrl je francoski literarni kritik in pesnik Jean Chapelain, ki je poskušal literarno kritiko uglasiti z empiričnimi merili (rojen 1595).
1828 Nemški kemik Friedrich Wöhler je iz amonijevega cianata sintetiziral sečnino, prvo umetno ustvarjeno organsko snov.
1834 V prilogi časopisa Illyrisches Blatt je bil objavljen Prešernov Sonetni venec.
