22. januar

22. januarja 1849 se je v Stockholmu rodil eden največjih švedskih in svetovnih literatov August Strindberg.

Bil je četrti izmed enajstih otrok v družini točajke in obubožanega, a izobraženega aristokrata. Njegovo mladost so zaznamovali čustvena negotovost, revščina, zapostavljanje in babičin verski fanatizem. Zavračal je vsako disciplino in bil občutljiv, sumničav in razdražljiv, posebno po materini smrti, ko je bil star trinajst let.

Z osemnajstimi leti se je vpisal na univerzo v Uppsali, a je zaradi slabih razmer študij opustil že po prvem semestru. Pri dvajsetih je razočaran nad neuspešno igralsko kariero poskusil storiti samomor. V svojem majhnem podstrešnem stanovanju je vzel tableto opija, vendar je padel le v globoko spanje. Ko se je prebudil, je imel v glavi vse polno spominov na otroštvo – strnil jih je v drami, ki jo je napisal v štirih dneh.

Na podlagi ene njegovih prvih dram, Izobčenca, ki se dogaja na starem Irskem, mu je kralj Karl XV. podelil štipendijo, ki mu je omogočila nadaljevanje študija, vendar ne za dolgo. Kmalu se je sprl s profesorji in se umaknil na neki otok ter se posvetil pisateljevanju. Igra Mojster Olaf, ki jo je takrat napisal, ni doživela posebnega uspeha, zato je hotel pisanje opustiti.

Potem je spoznal baroneso Wrangel – ta se je zaradi njega ločila –, ter se pod njenim vplivom vrnil k pisanju in doživel prvi pravi uspeh. Znova je uprizoril Mojstra Olafa in napisal vrsto uspešnih romantičnih dram. Sestavil je tudi zbirko novel z naslovom Poročen, v kateri je podal brezkompromisni pogled na sodobni zakon. Zaradi nje se je znašel na sodišču, a je bil prav zato med svojo generacijo še bolj priljubljen.

Moški in ženske v Strindbergovih delih so povezani v perverznih in odvisnih razmerjih. Najraje bi uničili partnerja, hkrati pa se privlačijo z nekakšno nimfomansko željo po fizični posesti. Strindberg je to temo raziskal v delu Oče, eni najbolj pretresljivih dram sodobnega gledališča, in jo nadaljeval v Gospodični Juliji in Mrtvaškem plesu. Kot mojster naturalizma in simbolizma ter predhodnik ekspresionizma je do smrti leta 1912 pisal o odtujenih ljudeh, obupanih in osamljenih v pozabljenem vesolju.

Dogodki na današnji dan:

1775 Rodil se je francoski fizik André-Marie Ampère, ki je odkril in poimenoval znanost elektrodinamike, danes znano kot elektromagnetizem (umrl 1836).

1777 Rodil se je britanski radikalni politik Joseph Hume, ki mu je uspelo izsiliti vrsto socialnih reform (umrl 1855).

1887 Umrl je angleški mehanični inženir sir Joseph Whitworth, ki se je proslavil kot izjemni izdelovalec strojnega orodja (rojen 1803).

1901 Umrla je britanska kraljica Viktorija, ki je dala ime viktorijanskemu obdobju (rojena 1819).

1911 Rodil se je eden najuglednejših voditeljev evropske socialne demokracije, avstrijski politik Bruno Kreisky (umrl 1990).

1972 S podpisom pogodbe v Bruslju so se Evropski skupnosti pridružile Danska, Velika Britanija in Irska. Evropska skupnost se je tako povečala na devet članic.