Tiskane izdaje
Antična Makedonija, ki se je pod vladavino Aleksandra Velikega razširila vse do Nila in Inda, je po njegovi smrti razpadla na več manjših držav, ki so si jih prilastili vojaški poveljniki satrapi.
V ožji Makedoniji z Grčijo sta v začetku vladala Antipater in njegov sin Kasander, potem je v deželi izbruhnila vojna. Mirno je bilo samo obdobje vladavine Demetrija Poliorketa med letoma 294 in 288 pr. n. š., potem se je spet razplamtela državljanska vojna.
Leta 277 pr. n. š. je končno vzpostavil mir sposobni Demetrijev sin Antigonus II. Gonatas, prvi makedonski kralj iz dinastije Antigonidov. Iz nje je izšel tudi kralj Filip V., ki je poskušal ogroziti razvijajočo se rimsko republiko, ki se je zapletla v vojno s Kartagino, a je dosegel le, da se je Rim začel vmešavati v grške zadeve. Med drugo punsko vojno leta 215 pr. n. š. je napadel rimske zaveznike v sosednji Iliriji in se povezal s kartažanskim poveljnikom Hanibalom. V tej prvi makedonski vojni se je rimska vojska slabo bojevala, zato je bil Rim leta 205 pr. n. š. prisiljen v podpis za Filipa ugodnega t. i. feničanskega miru.
Filip je začel nadlegovati Rodos, Pergamon in preostale egejske mestne državice, zato so prosile za pomoč Rim. Rimski senat je leta 200 pr. n. š. začel proti njemu štiriletni drugo makedonsko vojno. Makedonce so Rimljani in njihovi grški zavezniki hudo porazili v bitki pri Kinoscefalah 197 pr. n. š. Leto pozneje so sklenili mir, po katerem je Makedonija izgubila večino mornarice in ozemelj, Rimu pa je morala plačati visoko odškodnino. Rim je vzpostavil » dobrohotni protektorat« nad Grčijo.
Po treh desetletjih miru se je Filipov sin Perzej začel povezovati z različnimi grškimi državami in s tem tako vznejevoljil Rim, da mu je leta 171 pr. n. š. napovedal vojno. Tretja makedonska vojna se je končala z bitko pri Pidni 22. junija 168 p. n. š., v kateri so Rimljani uničili makedonsko falango. Perzeja so ujeli in ga vklenjenega v verige odpeljali v Rim, Makedonijo pa razdelili na štiri formalno avtonomne republike, ki so jim plačevale davek. Taka ureditev je nenehno povzročala nemire. Ko je domnevni Perzejev sin Andriskus poskušal spet združiti Makedonijo v enotno kraljestvo, so ga Rimljani porazili v četrti makedonski vojni in Makedonijo spremenili v prvo provinco rastočega rimskega imperija.
Dogodki na današnji dan:
1466 Rodil se je beneški zgodovinar Marino Sanudo, čigar delo I diarii (Dnevniki) je dragocen vir za natančnejše spoznavanje njegovega obdobja (umrl 1536).
1792 Rodil se je škotski izumitelj James Beaumont Neilson, ki je v obdelavo železa uvedel vpihovanje vročega namesto mrzlega zraka in s tem močno izboljšal tehnologijo pridobivanja železa (umrl 1865).
1856 Rodil se je angleški pisatelj H. Rider Haggard, znan predvsem kot avtor avanturističnega romana Rudniki kralja Salomona (umrl 1925).
1898 Rodil se je nemški pisatelj Erich Maria Remarque (umrl 1970).
1940 Francija in Nemčija sta v Compiègnu podpisali premirje, s čimer se je zmagovito končal prodor nemške vojske v Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.
