23. februar

23. februarja 1834 je umrl nemški pesnik Karl Ludwig von Knebel, eden najbolj nadarjenih pripadnikov krožka neoklasicistov iz Weimarja in dober prijatelj J. W. Goetheja.

Objavljeno
22. februar 2007 23.05
Posodobljeno
22. februar 2007 18.09
Karl Ludwig von Knebel
23. februarja 1834 je umrl nemški pesnik Karl Ludwig von Knebel , eden najbolj nadarjenih pripadnikov krožka neoklasicistov iz Weimarja in dober prijatelj J. W. Goetheja.

Nekaj časa je študiral pravo v Halleju, ko pa je pustil študij, se je pridružil regimentu pruskega prestolonaslednika v Potsdamu in v njem kot častnik ostal deset let. Ker je bil zaradi počasnega napredovanja razočaran nad vojsko, je sprejel mesto vzgojitelja weimarskega princa Konstantina von Saxe-Weimar-Eisenacha. Njega in njegovega starejšega brata, pruskega prestolonaslednika vojvodo Karla Avgusta, je med drugim spremljal na potovanju v Pariz. Ustavili so se tudi v Frankfurtu pri Goetheju in Knebel ga je predstavil Karlu Avgustu – to srečanje je bilo pomembno za poznejše tesne Goethejeve zveze z weimarskim dvorom.

Kmalu po vrnitvi v Weimar in prezgodnji smrti svojega gojenca se je Knebel upokojil in dobil čin majorja. Leta 1798 se je poročil z operno pevko Lönise von Rudorf in se umaknil v Ilmenau, leta 1805 pa se je preselil v Jeno in tam ostal do smrti.

V zbirkah Sammluung Kleiner Dichter (Zbirka kratkih pesmi) – anonimno jo je objavil leta 1815–, in Distichen (Kupleti, 1827) je bilo sicer veliko čudovitih sonetov, vendar je Knebel slovel predvsem kot prevajalec. Znana sta zlasti njegova prevoda Propercovih elegij iz leta 1798 in Lukrecijevega Naravoslovja iz leta 1831. Ohranila se je tudi zanimiva korespondenca med Kneblom in Goethejem, ki je bila objavljena leta 1851. Knebel je z razpravo o Pindarju ter s prevodi Propercovih in Lukrecijevih del spodbudil Goetheja k njihovemu študiju, sodeloval pa je tudi pri prvi izvedbi Goethejeve Ifigenije na Tavridi v vojvodovem zasebnem gledališču.

Dogodki na današnji dan:

1685 Rodil se je nemški baročni skladatelj Georg Friedrich Händel (umrl 1759).

1743 Rodil se je začetnik velike bankirske družine Meyer Amschel Rotschild (umrl 1821).

1855 Umrl je nemški matematik Carl Friedrich Gauss, ki je prispeval tudi k napredku drugih znanosti (rojen 1777).

1878 Rodil se je ruski slikar Kazimir Malevič, utemeljitelj suprematistične šole abstraktnega slikarstva (umrl 1935).

1883 Rodil se je nemški filozof, psiholog in pisatelj Karl Jaspers, ki poleg Heideggerja velja za najpomembnejšega misleca nemške eksistencialne filozofije (umrl 1969).

1893 Nemški inženir Rudolf Diesel je prejel patent za svoj motor na notranje zgorevanje, pri katerem vroči stisnjeni zrak vžge v valj vbrizgano plinsko olje. Danes se ti motorji po izumitelju imenujejo dizelski motorji.

1908 Umrl je nemški kirurg Friedrich von Esmarch, ki je bil najbolj znan po svojih prispevkih k razvoju vojaške medicine, med katerimi je bila tudi uporaba povojev za prvo pomoč na bojišču (rojen 1823).

1930 V Berlinu je bil ubit študent Horst Wessel, ki so ga nacisti po smrti naredili za mučenika in ga opevali v pesmi Horst Wessel Lied, neuradni himni nacistične Nemčije (rojen 1907).