23. januar

23. januarja 1857 se je rodil hrvaški meteorolog in seizmolog Andrija Mohorovičić, ki je odkril ločnico med zemeljsko skorjo in magmo – po njem se imenuje Mohorovičićeva diskontinuiteta.

Že kot otrok je bil zelo nadarjen, pri petnajstih letih je znal angleško, francosko in italijansko, pozneje še latinsko, grško, češko in nemško. Na univerzi v Pragi je študiral pri fiziku in filozofu Ernstu Machu in leta 1875 diplomiral iz matematike in fizike. Pozneje je bil imenovan za profesorja na pomorski šoli v Bakru pri Reki, leta 1891 je bil premeščen na zagrebško realko, 1892. pa je postal direktor meteorološkega observatorija na Griču.

Z raziskavami se je začel ukvarjati še kot učitelj v Bakru, kjer je prvič prišel v stik z meteorologijo. Ker ga je zelo zanimala, je ustanovil meteorološko postajo. Kot upravitelj zagrebškega observatorija je deloval predvsem na treh področjih: znanstveno je proučeval posamezne vremenske pojave, leta 1901 so mu zaupali vodstvo celotne meteorološke službe za Hrvaško in Slavonijo, dejavnost meteorološkega observatorija je razširil še na preostala področja geofizike. Med drugim se je zanimal za pojave, kot sta bila tornado na Norveškem 1892. in močan vihar pri Čazmi 1898. V začetku aprila 1893 je uredil mrežo postaj za spremljanje neviht in se ukvarjal z obrambo pred točo, leta 1899 pa je izdelal projekt za energetsko izkoriščanje burje ob morju.

Ob prelomu stoletja se je popolnoma posvetil seizmologiji. Z analizo potresa v Pokupskem oktobra 1909 je dopolnil znanje o širjenju potresnih valov po zemeljski skorji. Opazil je, da so nekateri seizmični valovi prispeli do merilnih postaj hitreje od drugih, in domneval, da je bil epicenter potresa v zunanji plasti Zemlje, ki jo je imenoval skorja, hitri valovi pa so potovali tudi po notranji plasti, plašču. Med njima je bila ločnica, ki so jo poimenovali Mohorovičićeva diskontinuiteta. Mohorovičić je pozneje razvil še tehniko za določanje epicentrov potresov in izračunal, kako hitro potujejo potresni valovi. Bil je tudi eden prvih zagovornikov protipotresne gradnje.

Dogodki na današnji dan:

1783 V Grenoblu se je rodil francoski pisatelj in kritik Marie-Henry Beyle Stendhal, predhodnik realizma (umrl 1842).

1864 Umrl je nemški zdravnik Johann Lukas Schönlein, ki si je prizadeval utemeljiti medicino kot naravno znanost in prispeval k razvijanju sodobnih metod klinične medicine (rojen 1793).

1872 Rodil se je slovenski arhitekt Jože Plečnik (umrl 1957).

1878 V Vinici v Beli krajini se je rodil slovenski pesnik, predstavnik moderne Oton Župančič (umrl 1949).

1891 Rodil se je italijanski intelektualec in politik Antonio Gramsci, ki je s svojimi zamislimi močno vplival na italijanske komuniste (umrl 1937).

1898 Rodil se je sovjetski filmski režiser Sergej Mihajlovič Ejzenštejn (umrl 1948).

1927 V Sloveniji so bile izvedene prve in edine volitve v oblastne skupščine.

1950 Izraelski parlament je kljub mednarodnim protestom razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela.