23. marec

23. marca 1500 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Pietro Andrea Gregorio Mattioli, ki je s knjigo Di Pedacio Dioscoride Anazarbeo libri cinque postavil enega od temeljev sodobne botanike.

Objavljeno
22. marec 2007 23.05
Posodobljeno
22. marec 2007 17.59
italijanski zdravnik in botanik Pietro Andrea Gregorio Mattioli
23. marca 1500 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Pietro Andrea Gregorio Mattioli, ki je s knjigo Di Pedacio Dioscoride Anazarbeo libri cinque, italijanskim prevodom dela grškega zdravnika iz prvega stoletja Dioskorida, postavil enega od temeljev sodobne botanike.

Leta 1523 je končal študij medicine na univerzi v Padovi, potem pa je delal v Sieni, Rimu, Tridentu in Gorici. Leta 1530 je objavil prvo medicinsko delo De morbi gallici curandi ratione, dialogus, razpravo, v katerem je komentiral tradicionalne poglede na izvor in zdravljenje sifilisa. Kot zdravnik in svetovalec je delal tudi pri tridentinskem škofu Bernardu Clesiu, leta 1554 pa je postal zdravnik cesarja Ferdinanda I. in pozneje še cesarja Maksimilijana II.

Z delom Di Pedacio Dioscoride, ki je izšlo leta 1544, je italijanskim zdravnikom, lekarnarjem in zeliščarjem priskrbel praktični medicinski priročnik v njihovem jeziku. Kot skrben botanik je poleg rastlin, ki jih je opisal Dioskorid, v komentarjih k temu delu opisal še okrog sto rastlin, znanih v botaniki njegovega časa. Dodal je tudi zelišča, ki jih ni bilo mogoče uporabiti za zdravljenje ljudi, in s tem omogočil znanstveno proučevanje rastlin zgolj zaradi poznavanja botanike. V omenjenem delu najdemo še izjemno natančne lesoreze, ki so prišli prav pri identifikaciji rastlin v primeru, ko njihovi opisi niso bili najbolj razumljivi.

Leta 1554 je objavil latinsko različico Di Pedacio Dioscoride, s katero je Dioskorida in svoje komentarje približal številnim evropskim učenjakom, ki niso znali italijanščine. Latinščina je bila takrat pač univerzalni jezik evropske znanosti. V delo je vključil tudi komentarje drugih botanikov in mu dodal natančne ilustracije, imena nekaterih rastlin pa je za lažje prepoznavanje zapisal v več jezikih.

Dogodki na današnji dan:

1391 Umrl je bosanski ban Tvrtko I. Kotromanić, pod katerim je srednjeveška Bosna doživela največji razcvet (rojen ~ 1353).

1699 Rodil se je ameriški naravoslovec in raziskovalec John Beltram, ki velja za očeta ameriške botanike (umrl 1777).

1754 Rodil se je slovenski matematik Jurij Vega, ki je izdelal logaritemske tablice, ki so jih uporabljali vse do začetka informacijske dobe (umrl 1802).

1849 Med prvo vojno za italijansko neodvisnost je v bitki pri Novari 70.000 avstrijskih vojakov, ki jim je poveljeval maršal Radetzky, premagalo italijansko vojsko, ki je štela 100.000 mož.

1899 Rodil se je ameriški pisatelj in novinar slovenskega rodu Louis Adamič, ki je v svojih delih opisoval izkušnje priseljencev v ZDA v začetku 20. stoletja (umrl 1951).

1900 Rodil se je ameriški psihoanalitik in socialni filozof nemškega rodu Erich Fromm, ki je raziskoval medsebojno vplivanje psihologije in družbe (umrl 1980).

1910 Rodil se je sloviti japonski režiser Akira Kurosava, ki je postal svetovno znan s kultnim filmom Rašomon (umrl 1998).

1912 Rodil se je nemški fizik Wehrner von Braun, ki je v Nemčiji pomagal razvijati prve velike rakete na tekoče gorivo, po vojni pa je v ZDA sodeloval pri vesoljskem programu (umrl 1977).